Prvo srečanje članov akademije SAZU z mladimi posvečeno krasu

Po besedah direktorja SZF Edvarda Kobala je prav, da skupaj z drugimi evropskimi narodi obeležujemo evropski dan znanosti za mlade, ki simbolično in konkretno povezuje ljudi. Kot je poudaril, je namen tega posebnega dne, da mladi vzljubijo znanost, pokažejo svoje prve raziskovalne dosežke, se predstavijo javnosti ter se povezujejo z vrstniki po Evropi.

Medgeneracijski dialog v okviru znanosti, ki ga vzpostavljajo z organizacijo letnega srečanja, bo po njegovih besedah gradil na spodbujanju, izmenjavi in sodelovanju. "Peljemo ga v prizadevanja za trajnostni razvoj, ki ga sporazumno prepoznavamo kot najboljši načrt za življenje dijakov, ko bodo v tej družbi prevzeli vodilno vlogo, postali njeni prebojniki in avantgarda."

Udeležence je uvodoma pozdravil tudi predsednik SAZU Tadej Bajd, ki je mladim obiskovalcem predstavil vlogo akademij v današnjem času ter poudaril, da bodo srečanja akademije z mladimi postala tradicionalna.

Kot je še izpostavil, je poseben ponos SAZU tudi mednarodna revija Acta Carsologica, ki izhaja že 60 let ter obravnava tematiko Krasa, ki je široko in multidisciplinarno področje. Pomembna je tudi večstoletna tradicija slovenskega znanstvenega krasoslovja, zato je odločitev, da prvo letno srečanje posvetijo tematiki krasa, po oceni Bajda zelo primerna.

V prvem predavanju je tematiko krasa predstavil podpredsednik SAZU Andrej Kranjc. Poudaril je, da preučevanje krasa ni pomembno le za Slovenijo, temveč tudi širše. Kras namreč ni slovenska posebnost, temveč je razvit po celem svetu, od najbolj severnih do najbolj južnih delov Zemlje, je dejal. Najbolje je razvit in najhitreje nastaja tam, kjer so debele plasti apnenca in vse leto dovolj vode, torej v vlažnem tropskem pasu.

Član SAZU Franci Gabrovšek je v predavanju z naslovom Kras, čudoviti laboratorij narave, med drugim spregovoril o zakrasevanju karbonatov. Boris Sket pa bo v nadaljevanju spregovoril o življenju v kraškem podzemlju, za katerega je značilna popolna tema in pomanjkanje hrane, najopaznejša posebnost podzemeljskih živali pa je pokrnjevanje vsega nekoristnega.

Sestavni del letnega srečanja akademije z mladimi je tudi predstavitev mladih raziskovalcev med magistrskimi in doktorskimi študenti ter mladih doktorjev znanosti, ki obetajo, da bodo postali prepoznavni in mednarodno priznani člani novih generacij slovenskih raziskovalcev.

V zadnjem delu dogodka bosta tako z mladimi obiskovalci spregovorila doktorica krasoslovja Petra Gostinčar in Teo Delić z Biotehniške fakultete.