#družba znanost 19.3.2017 11:58

Težave s spanjem je treba jemati resno

Ljubljana, 19. marca - Spanje je eden ključnih dejavnikov, ki gradi naše zdravje in dobro počutje čez dan. Težave s spanjem je treba jemati resno, saj so lahko posledice motenj spanja zelo hude, so poudarili na pogovoru o pomenu spanja v organizaciji Medisa in Slovenske skupine za spanje.

Ljubljana.
Pogovor s specialistkama za motnje spanja Lejo Dolenc Grošelj in Barbaro Gnidovec Stražišar ob svetovnem dnevu spanja. Spregovorili sta o pomenu spanja in o tem, kako spimo v Sloveniji.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana.
Pogovor s specialistkama za motnje spanja Lejo Dolenc Grošelj in Barbaro Gnidovec Stražišar ob svetovnem dnevu spanja. Spregovorili sta o pomenu spanja in o tem, kako spimo v Sloveniji.
Foto: Lea Udovč/STA

Po mnenju Barbare Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov v Splošni bolnišnici Celje je nezadostna količina spanja problem celotne sodobne družbe, ki stremi k čim večji učinkovitosti. Kot je poudarila, se spati na zalogo ne da, zato je pomembno, da skrbimo za čim boljšo spalno higieno.

"Pomembno je, da gremo vsak večer spat ob isti uri in ob isti uri vstanemo, da ponoči spimo v temi in da smo svetlobi izpostavljeni zjutraj. Vsa umetna svetloba in elektronske naprave, ki sevajo modro svetlobo ter nas držijo v socialni interakciji, nam odmikajo fazo izločanja hormona spanja," je poudarila Gnidovec Stražišarjeva.

Spanje je nujno potreben proces za preživetje. V spanju se obnavljajo celice telesa, vpliva na izločanje hormonov, hkrati pa se v spanju izloča nevrodegenerativne substance, "kar pomeni, da je spanje zaščitniški proces," je poudarila Leja Dolenc Grošelj iz Centra za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.

Pri posameznikih s pomanjkanjem ali motnjami spanja se pojavijo presnovne nepravilnosti, največkrat sta to debelost in sladkorna bolezen tipa 2, pomanjkanje spanja pa povezujejo tudi z duševnimi boleznimi, kot so depresija, anksioznost in psihoza.

"To so bolezni današnjega časa, ki vodijo v hudo obolevnost, zmanjšanje delovno uspešnost in tudi v smrt," je opozorila Dolenc Grošljeva. "Pomembno osveščanje javnosti in osebnih zdravnikov, da se je potrebno s tem ukvarjati in preprečevati, da ne bo prišlo do posledic.

Po mednarodni klasifikaciji motenj spanja poznamo 90 različnih motenj spanja, med katerimi je najpogostejša kronična nespečnost. S to motnjo se namreč sooča do 20 odstotkov odrasle populacije. Vse več je motenj dihanja v spanju s pridruženo prekomerno dnevno zaspanostjo. Naraščajo tudi cirkadiane motnje spanja, ki so vezane na nereden ritem budnosti in spanja zaradi dela v izmenah, nočnega dela ali pa samo neurejenega ritma.

Motnje spanja se sicer lahko pojavljajo že pri otrocih in mladostnikih, a se nekateri simptomi in vzroki med otroci in odraslimi razlikujejo. Nekatere motnje spanja so vezane na fiziologijo spanja, ki je pri otrocih drugačna kot pri odraslih. Otroci imajo tudi več globokega spanja in posledično pogostejše motnje spanja, povezane s to obliko spanja - zbujanje z zmedenostjo, hoja v spanju, nočni strahovi ipd.

Slovenska skupina za spanje si že nekaj let prizadeva za osveščanje laične in strokovne javnosti, da je treba težave s spanjem jemati resno. Težave s spanjem, ki jih ne moremo pripisati neustrezni higieni spanja in budnosti, je potrebno poročati izbranemu družinskemu zdravniku.

Pri tem sta strokovnjakinji opozorili, da se v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem izobraženega kadra s področja motenj spanja in premajhnim številom laboratorijev za motnje spanja. "Delamo na tem, da se stvari spreminjajo, se pa to glede na ostalo Evropo dogaja zelo počasi," je bila kritična Dolenc Grošljeva.

Medis in Slovensko skupino za spanje, ki deluje pod okriljem Sekcije za klinično nevrofiziologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, sta pogovor pripravila ob letošnjem svetovnem dnevu spanja, ki se ga obeležuje 17. marca. Svetovna zveza za medicino spanja letošnji dan obeležuje s sloganom Spite trdno in negujte življenje.

Dva dni kasneje, 19. marca, pa se obeležuje tudi evropski dan narkolepsije, katere glavni simptom je huda prekomerna dnevna zaspanost. Kot so povedali na današnjem dogodku, je v Sloveniji verjetno okoli tisoč bolnikov z narkolepsijo, čeprav jih je s postavljeno diagnozo le okoli 60.

Slovenija je sicer po podatkih nedavne raziskave Univerze v Chicagu, v kateri so s sedemletnim opazovanjem uporabe spleta v nočnih urah sklepali na količino spanja ljudi, na predzadnjem mestu med 44 državami po količini spanja.