S slavnostno akademijo se bodo v Mariboru poklonili Francu Kovačiču

Slavnostno akademijo pripravljata Pokrajinski arhiv Maribor in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, začenja pa se ob 11. uri v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Na akademiji bodo trije predavatelji osvetlili življenje in delo Franca Kovačiča, ki je po besedah predsednika Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Darka Friša zagotovo "ena najpomembnejših osebnosti Maribora 20. stoletja".

Zgodovinar Stane Granda bo na akademiji predstavil zgodovinski okvir delovanja Franca Kovačiča s poudarkom na razvoju slovenske samozavesti na Štajerskem v obravnavanem obdobju. Predsednik omenjenega zgodovinskega društva Darko Friš bo predstavil njegovo življenje in delo, zgodovinar in publicist Aleš Maver pa bo Kovačiča predstavil kot duhovnika in znanstvenika.

Franc Kovačič se je rodil v Veržeju 25. marca 1867. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in Zagrebu, kjer je obiskoval prvi letnik teologije in postal privrženec ideje o politični in kulturni povezanosti južnih Slovanov. Od leta 1891 je študiral teologijo v Mariboru in v letih od 1895 do 1897 filozofijo v Rimu.

Leta 1897 je postal profesor filozofije in fundamentalne teologije na mariborskem bogoslovju. Istega leta je po navodilih škofa Mihaela Napotnika ustanovil teološko revijo Voditelj v bogoslovnih vedah in ga urejal do leta 1909. Leta 1903 je bilo na njegovo pobudo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo.

Kot zgodovinar, profesor teologije in urednik je Kovačič pospešil znanstveno preučevanje slovenske zgodovine na Štajerskem in tako pripomogel k slovenski narodnostni samostojnosti. Dal je pobudo za ustanovitev društvenega arhiva, knjižnice in muzeja, ki v največji meri prestavljajo temelj delovanja štirih današnjih najpomembnejših mariborskih kulturnih ustanov: Pokrajinskega muzeja, Univerzitetne knjižnice, Pokrajinskega arhiva in Umetnostne galerije, so sporočili organizatorji današnje slavnostne akademije.

Leta 1904 je društvo začelo izdajati svoje glasilo Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič urejal od leta 1917, leta 1921 je postal predsednik Zgodovinskega društva in istega leta tudi predsednik mariborskega Muzejskega društva. Leta 1918 je postal član Narodnega sveta za Štajersko in leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji kot izvedenec za slovensko etnično mejo na mirovni konferenci v Parizu, kjer si je prizadeval za priključitev Prekmurja k Sloveniji.

Objavljal je v različnih domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih revijah, njegova dela so bila objavljena tudi v knjižni obliki. Kot poudarjajo organizatorji slavnostne akademije, je Kovačič s svojo osebno veličino, duhovno širino in neizmerno energijo uspel navduševati in združevati sodelavce različnih svetovnonazorskih usmeritev ter jih voditi do skupnega cilja, njegovo delovanje na Štajerskem pa je imelo tudi širši pomen.

Kovačič je umrl leta 1939 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.