S pomočjo geologov do bolj gospodarnega in ekološkega rudarjenja

Statistike po besedah Herleca, predavatelja ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete, kažejo, da so količine materialov, ki jih potrebujemo za normalen način življenja, zelo velike. Pri zagotavljanju teh materialov imata veliko vlogo rudarska in metalurška industrija, še prej pa svojo pomembno vlogo odigrajo geologi.

Vloga rudnih geologov je med drugim ta, da iščejo, odkrivajo in raziskujejo rudišča ter pripravijo rudarjem vse izhodiščne podatke o obliki, sestavi in lastnostih rude. Poleg tega preverjajo tudi vsebnost potencialno toksičnih prvin, ki pri določenih postopkih predelave povečajo stroške ali predstavljajo potencialni ekološki problem, zato je njihovo odstranjevanje zahtevnejše in dražje.

V svetu prednjači Kitajska

Kot je ob robu predavanja pojasnil Herlec, je Evropska unija dojela, da je na področju zagotavljanja oskrbe svoje industrije in prebivalstva s kovinskimi in nekovinskimi surovinami izjemno ranljiva, saj večino kovin in rud uvaža. V zadnjih letih zato reinventira rudnike, rudne pojave in je napravila seznam njihove kritične dostopnosti.

Evropska unija mora prevzeti svoj del odgovornosti in investicij za zagotovitev oskrbe s kovinskimi in nekovinskimi surovinami, sicer bo postala tarča monopolizacije s strani Kitajske in izsiljevanja z visokimi cenami, kar bo vodilo v njeno industrijsko nekonkurenčnost, je menil.

Ob finančni podpori Evropske unije bi lahko po oceni Herleca našli še precej vrednih rudarskih "drobtinic", ki si jih Kitajska po svetu še ni prisvojila, pa tudi nova, doslej še nepoznana rudišča. Do takrat pa je, kot pravi, geologom "za delo odprta Afrika, kjer so željni znanja in izkušenj".

Na povabilo v Ruando in Kongo

Lastniki rudnikov Herleca pogosto vabijo na obiske v tujino, kjer svetuje in pomaga pri odpiranju rudnikov. Pred kratkim se je tako vrnil iz Ruande, kjer si je na povabilo ministrstva za rudarstvo ogledal nekaj rudišč, vzel vzorce ter pripravil seznam posodobitev in nasvetov za bolj učinkovito pridelovanje rudnih mineralov.

Mineralni potenciali so po besedah Herleca na tem območju ogromni, a so nepravilno izkoriščeni. V rudniku so namreč doslej uspeli zagotoviti zgolj 25-odstotni izkoristek, Herlec pa je že ob prvih popravkih uspel priti do 65-odstotnega izkoristka. "Kažejo se velike možnosti, da bo rudnik lahko delal vsaj 10 let s kapaciteto 200 ton na uro," je dejal.

Poleg Ruande se je Herlec odzval tudi vabilu v Kongo, kjer pa so razmere na področju rudarstva manj urejene. V Kongu namreč pogosto spodkopavajo nestabilna okolja, kjer je velika nevarnost zemeljskih plazov, poleg tega je velik problem tudi zagotavljanje varnosti rudarjev, ki vsakodnevno izgubljajo življenje v ilegalnih, primitivnih rudarskih odkopih, največji del zaslužka pa ne gre rudarjem, temveč predvsem prekupčevalcem.

Kot je še dodal Herlec, "so osnova za rudarjenje ustrezna rudarska in trgovinska zakonodaja, varovanje zdravja in človekovih pravic ter ustrezen zanesljiv pravni sistem, ki se seveda mora izvajati". Kongo sicer po besedah Herleca ima ustrezne pravne akte, vendar se jih ne držijo, "saj je temelj vsega funkcioniranja korupcija na vseh nivojih".

Po zaključku rudarjenja rekultivacija zemlje

Po zaključku rudarjenja je pomembno, da zemlje ne pustijo popolnoma uničene, temveč jo morajo rekultivirati na način, ki omogoča nadaljevanje življenja na tem prostoru. Herlec je v ta namen razvil metodo rekultivacije, s katero preprečijo erozijo, hkrati pa velike količine materiala reorganizirajo na način, ki ima funkcijo shranjevanja vode.

Kot je pojasnil Herlec, je namreč rudarjenje neizogibno povezano s premeščanjem milijonov ton zdrobljenih kamnin. Kadar te zdrobljene kamnine ne vsebujejo potencialno toksičnih prvin, jih lahko organizirajo tako, da prazen prostor med drobci kamnin in mineralov uporabijo kot skladiščni prostor oz. kot rezervoar za deževnico in občasno tekoče površinske vode, ki ga lahko uporabljajo v času suše.

"Z uporabo rudarskih polietilenskih folij in drugih membran lahko zgradimo umetne vodonosnike, ki so lahko trajen vir pitne vode in vode za namakanje ter po zaustavitvi rudarjenja dajo možnost za intenziven razvoj kmetijstva, saj zagotavljajo na rekultiviranih površinah učinkovite namakalne sisteme, ki zagotavljajo do tri žetve letno."

Trajno zaprtje slovenskih rudnikov napaka

Herlec je bil v predavanju kritičen tudi do trajnega zaprtja rudnikov v Sloveniji po osamosvojitvi, kar je bila po njegovi oceni velika napaka takratnega vodstva gospodarstva in politike. "Odraža popolnoma napačno razumevanje globalnih rudarskih in ekonomskih zakonitosti, globalnega gibanja potreb in povpraševanja po kovinah ter njihovih cen, ki so vedno v skladu s trendi rasti prebivalstva in v skladu z ekonomskim razvojem vsake družbe," je povedal ob robu dogodka.

Po njegovem mnenju bi bilo potrebno z novimi znanji ponovno odpreti mežiške rudnike svinca in cinka, saj znajo rudo predelovati ekološko nesporno. Rudne zaloge namreč obstajajo, prav tako tudi možnosti za nadaljnja geološka raziskovanja, kar po besedah Herleca utemeljujejo tudi zdajšnje cene in pričakovana rast cen.

Hkrati meni, da se bo kmalu pojavil tudi interes k ponovnemu odpiranju rudnika urana Žirovski vrh, ki je imel v svetu izjemno priznan zaprti krog tehnoloških vod in je zagotavljal ekološko nesporno predelavo. V tem trenutku se namreč po besedah Herleca v svetu gradi 156 jedrskih central, nadaljnjih štirideset pa pripravljajo, kar pomeni, da se bo povpraševanje po uranu in njegova cena dvignila.

O geologu doc. dr. Urošu Herlecu

Herleca so za rude v času študija navdušili legendarni profesorji, ki so po 2. svetovni vojni odpirali rudnike po Jugoslaviji. Njihovo znanje in navdušenje nad stroko je postalo vodilo njegovega nadaljnjega dela. Pomemben mejnik na njegovi strokovni in znanstveni poti je bilo enoletno podiplomsko izpopolnjevanje na področja metod raziskovanja rud in nastanka rudišč na Tasmaniji in v Avstraliji, kjer je kot štipendist avstralske vlade imel možnost spoznati njihovih 29 najpomembnejših rudnikov in spoznati najsodobnejše metode in trende rudne geologije. Na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete predava predmete Mineralne surovine, Nahajališča rud, premogov in nafte, Mikroskopija rud in Ekonomska geologija.