Na znanstvenem bio slamu zmagala raziskovalka Beti Vidmar

Na drugo mesto se je uvrstil raziskovalec Marko Flajšman, tretja pa je bila raziskovalka Mojca Simčič. Poleg nagrajencev so se predstavili še raziskovalka Tina Kocjančič ter raziskovalci Andrej Bašelj, Tine Hauptman, Davor Kržišnik ter Miha Bahun. Vsi so z ljubljanske biotehniške fakultete, z različnih področij biotehnike. Vsak izmed sodelujočih je imel na voljo pet minut, da s kratko in poljudno pripovedjo o svojem raziskovalnem delu navduši poslušalce in komisijo.

Mlada raziskovalka Vidmarjeva je v svoji predstavitvi spregovorila o bioplinski tehnologiji, ki predstavlja enega od alternativnih virov pridobivanja energije. Kot je dejala, se v svojem doktorskem delu ukvarja z anaerobno razgradnjo različnih odpadkov, ki omogoča ustvarjanje bioplina. Danes je namreč odpadkov na različnih področjih industrij vedno več in smiselno je, da jih porabimo tudi na dober način, je dejala.

Iz bioplina je med drugim mogoče pridobiti elektriko, toploto, uporabljamo ga lahko kot pogonsko gorivo, stranske proizvode pa lahko uporabimo za gnojilo, je pojasnila raziskovalka. "To je tista perspektiva in zagon, ki jo potrebujemo za prihodnost. Iskati moramo nove alternative, da se usmerimo iz fosilnih goriv v novo prihodnost in zaščitimo Zemljo pred vsemi negativni vplivi."

Drugouvrščeni raziskovalec Flajšman, sicer asistent na oddelku za agronomijo na biotehniški fakulteti, je spregovoril o raziskavah na navadni konoplji, s katerimi se ukvarjajo na oddelku na agronomijo. Izvajajo raziskave na genetskem ravni, določajo kemotip, pri čemer ugotavljajo, ali ima konoplja potencial za pridobivanje različnih kanabinoidov, izvajajo pa tudi poljedelske poskuse, v okviru katerih sejejo različne sorte navadne konoplje.

Kot je še povedal Flajšman, so minuli teden prejeli tudi dovoljenje za gojenje medicinske konoplje v raziskovalne namene, česar so zelo veseli. Gre namreč za veliko pridobitev tako za fakulteto kot tudi širšo znanstveno sfero na področju žlahtnjenja in raziskav na konoplji, je povedal Flajšman.

Tretjeuvrščena Mojca Simčič, docentka na oddelku za zootehniko na biotehniški fakulteti, pa je v svoji predstavitvi spregovorila o cikastem govedu, edini avtohtoni slovenski pasmi goveda. V svojem doktorskem delu je namreč preučevala razlike, stopnje sorodnosti in genetske razdalje tega goveda, kar je med drugim privedlo do potrditve, da gre za tipično slovensko pasmo.

Njeno delo je bilo tudi podlaga za uvrstitev te pasme kot avtentičnega genetskega vira v novi enciklopediji pasem, kar je slovensko avtohtono vrsto postavilo na svetovni zemljevid pasem.

Ker je drugi znanstveni slam potekal v sklopu 70-letnice ljubljanske biotehniške fakultete, je udeležence dogodka nagovoril tudi dekan omenjene fakultete Miha Humar, ki je v šaljivem nagovoru poudaril raznolikost fakultete, ki je kot pravi, njihovo bogastvo.

Znanstveni slam se je v organizaciji projekta Znanost na cesti prvič odvil že konec novembra lani, ko se je predstavilo 11 raziskovalcev z različnih področij znanosti. Občinstvo je takrat najbolj navdušil raziskovalec Kemijskega inštituta Ajasja Ljubetič.

Znanstveni slam je razširjena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo, ki pa pri nas do lanskega novembra še ni bila prisotna. Tovrstne dogodke so namreč začeli uvajati v Nemčiji pred desetimi leti, kasneje so se začeli širiti še v druge evropske države. Njihov namen je približevanje znanosti javnosti.