znanost 5.7.2017 11:16

Odkritje nove populacije matičnih celic tudi s pomočjo slovenske raziskovalke

Ljubljana, 5. julija - Ekipa znanstvenikov z Univerze v Aberdeenu na Škotskem, katere članica je bila tudi slovenska raziskovalka dr. Janja Zupan, je identificirala novo populacijo matičnih celic, ki so sposobne obnavljati hrustanec in celo tvoriti kolenski sklep na novo. To predstavlja korak naprej v smeri razvoja novega načina zdravljenja osteoartroze.

Ljubljana.
Slika prikazuje mišji kolenski sklep in način, kako sledimo matičnim celicam. Številne celice v hrustancu in kostnem mozgu so potomke na novo odkrite populacije matičnih celic (označene zeleno), ki skrbi za regeneracijo različnih struktur kolenskega sklepa. Modro so označena jedra vseh celic.
Foto: Fakulteta za farmacijo

"Rezultati so zelo obetavni. Matične celice se že uporabljajo pri zdravljenju bolezni in poškodb kolenskih sklepov, tudi v Sloveniji. Identifikacija nove populacije matičnih celic z dokazano boljšo sposobnostjo regeneracije hrustanca v primerjavi z že znanimi populacijami matičnih celic pa bo vsekakor prispevala k napredku zdravljenja okvar kolenskih sklepov v bodočnosti," je v sporočilu ljubljanske fakultete za farmacijo pojasnila slovenska raziskovalka Zupanova.

Nadaljnji izziv znanstvenikov na tem področju bo ugotoviti, kako spodbuditi matične celice, ki se nahajajo v kolenskem sklepu, k regenerativnemu delovanju in ga čim dlje in bolje ohraniti, je še navedla Zupanova, ki je po vrnitvi domov spet zaposlena kot asistentka na katedri za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Če bo znanstvenikom to uspelo, bodo ljudje, ki trpijo zaradi obrabe kolenskih sklepov, čemur se v medicinski terminologiji reče osteoartroza, morda imeli možnost celo pozdraviti svojo bolezen. Obraba sklepov je namreč napredujoča bolezen, ki se jo s trenutnimi možnostmi zdravljenja lahko le upočasni, ne pa ozdravi.

S časom vodi v okorelost in izgubo gibljivosti sklepa, osebi s to boleznijo slabša kakovost življenja, ji prinaša trpljenje zaradi bolečin ter zmanjšane funkcionalne sposobnosti in sposobnosti za delo. Na žalost se največkrat bolezen odkrije prepozno, ko je hrustanec že tako izrabljen in sklep tako prizadet, da se ga lahko samo še zamenja z umetnim.

Raziskovalna ekipa je po petih letih intenzivnega dela nad rezultati navdušena. Čeprav je že dolgo znano, da je sinovijska ovojnica, tanka vezivna membrana, ki obdaja naše sklepe, mesto nahajanja matičnih celic pri odraslih, pa je skupina iz Aberdeena identificirala novo populacijo matičnih celic s sposobnostjo regeneracije hrustanca in celo tvorbe kolenskega sklepa na novo.

Identificirali so tudi ključni protein Yap, odgovoren za regulacijo teh celic. V bistvu se zdi, kot da imajo te nove celice neke vrste spomin na čas zgodnjega razvoja, ko so formirale naš kolenski sklep, saj so sposobne na novo tvoriti ta sklep tudi v odrasli dobi.

O dognanju so pred kratkim poročali v eni od najuglednejših znanstvenih revij Nature Communications, članek je dostopen na spletnem naslovu https://www.nature.com/articles/ncomms15040, so danes še sporočili z ljubljanske fakultete za farmacijo.