znanost 23.11.2017 20:57

Zoisova nagrada za življenjsko delo fiziku Slobodanu Žumru

Ljubljana, 23. novembra - Zoisovo nagrado za življenjsko delo je na današnji slovesnosti v Ljubljani dobil fizik Slobodan Žumer. Za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti so podelili tudi tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, pet Zoisovih priznanj in tri Puhova priznanja za pomembne dosežke.

Ljubljana, GH Union.
Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti in Puhovih priznanj.
Dobitnik Zoisove nagrado za življenjsko delo Slobodan Žumer.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju teorijske fizike mehke snovi je prejel Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na Institutu Jožef Stefan. Je naš najvidnejši strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in med vodilnimi na svetu.

Kot so zapisali v obrazložitvi, so njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki temelji, na katerih je nastala "ljubljanska šola fizike tekočih kristalov", priznana kot eden od vodilnih centrov za anizotropne mehke snovi na svetu.

Žumer je sicer objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je tudi počastila z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Odbor za podelitev nagrad in priznanj je letos podelil tri Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. To nagrado za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance je prejel Janez Plavec s Kemijskega inštituta.

Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je prejel nagrado za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.

Odbor za podelitev nagrad in priznanj je letos podelil tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z Instituta Jožef Stefan za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić-Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.

Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina strokovnjakov iz Instituta Jožef Stefan ter podjetij SAVING in L-TEK za pomemben dosežek na področju mobilnega zdravja. Puhovo priznanje za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje je šlo skupini raziskovalcev in inženirjev iz Instituta Jožef Stefan ter podjetja Domel iz Železnikov. Puhovo priznanje za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče je prejel Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les.

Slavnostni govornik na prireditvi premier Miro Cerar je v nagovoru dejal, da bodo raziskovalce z različnimi ukrepi še naprej spodbujali k vrhunskim dosežkom in mednarodni znanstveni odličnosti. Spomnil je, da so ravno v mandatu te vlade uspeli zaustavili upadanje proračunskih sredstev za znanost, in napovedal, da bodo že letos ta sredstva povečali.

Prizadevajo si tudi, da bi prenos znanja in izkušenj mlade strokovnjake potekal čim bolj uspešno. Raziskovalni kader se mora zato kontinuirano in kakovostno nadgrajevati ter pomlajevati. Prav tako mora znanost biti globalno odprta in najnovejša znanstvena spoznanja dostopna vsem.

Brez odličnega znanja v družbi po njegovih besedah ni hitrega in obstojnega gospodarskega razvoja. "Slovensko gospodarstvo nujno potrebuje odlično domače znanje, saj se z njim krepi njegova globalna konkurenčnost in družbena dodana vrednost," je dejal in poudaril, da moramo vrhunska odkritja znati učinkovito tržiti.