Odkritje na področju zdravljenja atrijske fibrilacije pri bolnikih z demenco
Ljubljana, 9. januarja - Švedska raziskava je pokazala, da imajo bolniki z demenco in atrijsko fibrilacijo, ki prejemajo zdravilo proti strjevanju krvi varfarin, nižje tveganje za ishemično možgansko kap, manjšo smrtnost in so brez višjega tveganja za možgansko krvavitev, so sporočili iz UKC Ljubljana in dodali, da je pri raziskavi sodelovala slovenska zdravnica Ana Šubic.
"Zdravljenje atrijske fibrilacije pri starejših bolnikih z demenco je kontroverzna tema. Višja starost je dejavnik tveganja za ishemično možgansko kap, po drugi strani pa je višja starost tudi dejavnik tveganja za krvavitev," je povedala specializantka nevrologije Ana Šubic, ki je skupaj s soavtorji izvedla raziskavo na Inštitutu Karolinska v Stockholmu na Švedskem.
Bolniki z demenco imajo namreč po njenih besedah spremembe v možganovini, ki bi jih ob takšnem zdravljenju lahko bolj ogrožale za znotrajmožgansko krvavitev. Antikoagulantno zdravljenje, to je zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi, je za preventivo možganske kapi redkeje predpisano pri bolnikih z demenco, kljub temu da trenutne smernice demence specifično ne navajajo kot izključitveni kriterij, navajajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Raziskava je temeljila na podatkih o bolnikih iz švedskega nacionalnega registra za demence iz obdobja od 2007 do 2014. Od vseh bolnikov, ki so bili v tem času vpisani v register, jih je več kot 8000 imelo znano atrijsko fibrilacijo. Od teh je četrtina prejemala zdravljenje z varfarinom, več kot tretjina je prejemala aspirin ali drugo antiagregacijsko zdravljenje, tretjina pa ni prejemala zdravljenja, ki preprečuje strjevanje krvi.
V študiji, ki je bila objavljena v strokovni reviji Journal of Alzheimer's Disease, so pokazali, da zdravljenje z varfarinom v primerjavi z bolniki, ki niso prejemali antikoagulantov, ni bilo povezano s povečanim tveganjem za znotrajmožgansko krvavitev ali krvavitve v splošnem. V primerjavi z bolniki z antiagregacijsko terapijo prav tako ni bilo povečanega tveganja za znotrajmožgansko krvavitev, je bilo pa zdravljenje z varfarinom povezano z blago povečanim tveganjem za krvavitve v splošnem.
"Gre za rezultate, pridobljene na zelo velikem številu bolnikov z demenco, ki so bili sistematično zbrani z uporabo registrov, kar ugotovitvam daje dodatno vrednost. Poudariti pa je treba tudi, da je demenca s svojimi značilnostmi in napredujočo naravo stanje, kjer je odločitev za izbiro zdravljenja še veliko bolj individualno prilagojena kot v običajni klinični praksi," je dejala specialistka nevrologije in vodja centra za kognitivne motnje nevrološke klinike UKC Ljubljana Milica Gregorič Kramberger.