STAznanost

Na Bledu o razvoju robotov za pridobivanje surovin iz težko dostopnih nahajališč

Bled, 30. januarja - Glede na izkoriščenost materialnih surovin na dostopnih območjih bo uporaba robotike v rudarstvu v prihodnosti zelo pomembna. Zato v okviru evropskih projektov UNEXMIN in iVAMOS! poteka razvoj inovativnih tehnologij. Sodelujoči strokovnjaki so se v ponedeljek in danes zbrali na mednarodni konferenci na Bledu.

Na konferenci z naslovom Uporaba robotike in avtomatizacije za iskanje in izkoriščanje mineralnih surovin so si strokovnjaki in partnerji obeh projektov, ki delujejo na področju geologije, rudarstva in robotike izmenjali razvojne izkušnje in poslovne izzive, ki jih prinaša inovativna tehnologija na področju izkoriščanja mineralnih surovin.

Kot so sporočili iz Geološkega zavoda Slovenije, je na območju Evrope nekaj deset tisoč zalitih in opuščenih rudnikov. Dostop do njih je s standardnimi metodami, kot je na primer vrtanje, zelo drag ali pa sploh ni mogoč, zato strokovnjaki v okviru projekta UNEXMIN razvijajo avtonomni robotski raziskovalec z imenom UX-1, ki bo iz nedostopnih in opuščenih rudnikov samostojno zbiral geološke podatke.

Nova tehnologija je zasnovana na skupini robotov, ki bodo v zalitih in težko dostopnih rudnikih zbirali informacije in medsebojno komunicirali, vsak robot pa bo imel svoje senzorje. Geološki zavod Slovenije sodeluje pri oblikovanju koncepta robota in naboru geoloških inštrumentov ter vodi testiranje robotske tehnologije.

Projekt iVAMOS! pa se osredotoča na razvoj prototipa opreme za podvodno in daljinsko upravljano rudarjenje ter nadgradnjo trenutne tehnologije za podvodno vizualno zaznavanje, prostorsko pozicioniranje in navigacijo. Ključni namen projekta je tudi iskanje rešitev za učinkovit nadzor vplivov na okolje, ki jih ima tovrstno rudarjenje.

Vodja obeh projektov, ki sta sofinancirana s strani EU in programa Obzorja 2020, Gorazd Žibret je za STA pojasnil, da je pri projektu iVAMOS! Tehnologija že izdelana in testirana v Angliji, kjer so bili že narejeni prvi odkopi. Nato pa jo čaka še težji preizkus v rudniku Vareš v Bosni in Hercegovini, kjer so kamnine bolj trde.

Pri projektu UNEXMIN se medtem zaključuje izdelava podvodnega raziskovalca potopljenih rudnikov. Prva testiranja načrtujejo na finskem junija letos, septembra pa še v Idriji, kjer pri projektu sodeluje Center za upravljanje z dediščino živega srebra.

Oba projekta sta namenjena razvoju inovativnih in sodobnih tehnologij za raziskovanje in pridobivanje mineralnih surovin v težko ali celo nedostopnih nahajališčih in po Žibretovi oceni gre pri obeh projektih za velik prodor na tem področju.

S strojem za izkopavanje pod vodo bodo številne opuščene kope lahko ponovno odprli in iz njih znova pridobili surovino, ker ne bo potrebno črpanje vode, pa tudi razmerje med odpadkom in koristno surovino bo boljše, je pojasnil Žibret.

Robot za raziskovanje zalitih kopov pa bo lahko pokazal, kakšno je stanje v rudnikih, ki so jih zaprli zaradi težav z vodo. Gre za zgodovinske rudnike, o katerih obstajajo le pomanjkljivi podatki ali pa so ti celo izgubljeni. Z robotom pa bodo pridobili podatke, ali je smiselno investirati v njihova nadaljnja raziskovanja.

"To je tehnologija prihodnosti," je prepričan Žibret. Surovine na površini, ki so lahko dostopne, so namreč že več ali manj izkoriščene in če bomo želeli imeti zadostno količino surovin za izdelavo različnih produktov, bo treba kopati globlje ali pod vodo. Za to pa so potrebni roboti. Uporaba robotike v rudarstvu bo tako edini način, da bomo lahko v prihodnje pridobivali zadostne količine potrebnih mineralnih surovin, je pojasnil Žibret.