znanost 19.2.2018 10:59

Raziskovalci Cerarja pozivajo k zagotovitvi dodatnih sredstev za raziskovalno sfero

Ljubljana, 19. februarja - Skoraj 400 raziskovalcev iz slovenskih raziskovalnih inštitutov in univerz je na premierja Mira Cerarja naslovilo odprto pismo, v katerem ga pozivajo k izpolnitvi obljub glede zagotovitve dodatnih sredstev za raziskovalno sfero. S tem bi namreč privabili vsaj nekaj zanesenjakov, mladi raziskovalci pa se ne bi bali za svoja delovna mesta, pravijo.

Ljubljana.
Raziskave, razvoj.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhvi STA

Podpisani raziskovalci v pismu Cerarju navajajo medijske podatke o več kot 94-odstotni rasti dobičkov podjetij, ki pa ji ni sledilo temu primerno zvišanje povprečne bruto plače v znanosti. Obenem zaposleni delajo večinoma več kot 40 ur tedensko, mnogi tudi nadure, ki neredko sploh niso plačane.

Zato podpisniki ugotavljajo, da "tolikanj opevana gospodarska rast ni posledica novih spoznanj in iz njih izhajajočih tehnoloških inovacij ter novih rešitev, temveč slabo plačanega dela". Ob tem so spomnili, da tako mednarodne organizacije kot tudi domači strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da mora Slovenija nujno zamenjati razvojno paradigmo, ki naj temelji na rasti in produktivnosti, podprti z raziskavami in inovacijami, ne pa na povečevanju intenzivnosti dela.

Avtorji javnega pisma kljub vsemu nočejo obupati nad razmerami, v katerih delajo: "Ne moremo prenehati verjeti in upati, da se bodo najbolj prodorni znanstvenice in znanstveniki vendarle odločili za delo v Sloveniji. Da bodo delovni pogoji pri nas privabili vsaj peščico zanesenjakov iz tujine in da se mlajši kolegice in kolegi ne bodo ves čas bali za svoja delovna mesta."

Za to pa so potrebna dodatna sredstva, poudarjajo. Zato so predsednika vlade ponovno pozvali, da izpolni dano obljubo in spodbudi okrevanje raziskovalne sfere. Konkretno od Cerarja pričakujejo, da na primer z razliko 4,4 milijona evrov do obljubljenih dodatnih devet milijonov evrov za leto 2017, ki jih vlada še ni zagotovila, okrepi razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS za raziskovalne projekte, ki je v teku. S tem bi premier omogočil, da se sramotno nizek odstotek uspešnosti projektnih prijav, ki se giblje pri 16 odstotkih, vsaj malo popravi, pravijo.

Raziskovalci so sicer na krčenje sredstev za raziskave opozorili že aprila lani z množičnim Shodom za znanost v središču Ljubljane, na katerem so od vlade zahtevali, da poveča obseg in spremeni način financiranja raziskovalne dejavnosti ter omogoči prepotrebno spremembo zakonodaje.