Na IJS predstavili zmagovalni projekt direktorjevega sklada za leto 2018

Petrič z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko in Kocev z Odseka za tehnologije znanja pričakujeta, da bosta laboratorij uspela v polnem obsegu vzpostaviti v roku dveh do treh let, z raziskavami pa bosta začela že letos.

Za vzpostavitev laboratorija bosta raziskovalca iz direktorjevega sklada prejela za več kot 300.000 evrov investicijskih sredstev, namenjenih nakupu in gradnji raziskovalne infrastrukture.

"Z laboratorijem CoBoTaT želimo postati vodilni raziskovalni inštitut z raziskavami na področju inteligentnih robotskih partnerjev, ki lahko fizično sodelujejo z ljudmi. Hkrati želimo s tem še okrepiti položaj Instituta Jožef Stefan na področjih robotike in umetne inteligence," je za STA povedal Petrič.

Raziskave bodo usmerjene v razumevanje gibanja človeka, strojnega učenja in robotike. Z združitvijo teh področij in predvsem upoštevanjem nevromehanike gibanja človeka pri vodenju robotov nameravajo doseči nove tehnološke in znanstvene preboje, ki bodo robotom omogočale učinkovito sodelovanje z ljudmi na različnih ravneh.

"Predvsem nas zanima na primer sodelovanje robota skupaj s človekom, kjer sta oba enakovredna partnerja. Zanima nas tudi, kako na intuitiven način prenesti znanje iz ljudi na robote, da se na primer robot uči kot vajenec. Nenazadnje pa je zanimivo tudi znanstveno vprašanje, kako vzpodbujati bolj zanimivo fizično interakcijo med robotom in človekom," je pojasnil Petrič.

Preboj na tem področju bi imel po mnenju Petriča pozitiven družbeni učinek. Tovrstne robote se bo lahko uporabilo na številnih področjih, kot so na primer pomoč v gospodinjstvu, pomoč na delovnem mestu in nenazadnje tudi v oskrbi starejših.

Del laboratorija bodo roboti, ki lahko na varen način fizično sodelujejo s človekom. Eden od teh robotov je tudi humanoidni robot polne velikosti Talos, ki ga že imajo na IJS. Talos, ki ga proizvaja špansko podjetje PAL, je po besedah Petriča trenutno eden od zgolj treh takšnih robotov na svetu. Omogoča vodenje vseh sklepov po poziciji in po navorih in je opremljen s celo vrsto senzorjev.

Robotika je po besedah Petriča trenutno eno izmed hitro rastočih področij, kljub temu pa roboti še niso dosegli stopnje, ki bi omogočala vpeljavo le teh tudi v domača okolja.

Da bodo roboti dosegli stopnjo, ki bo sprejemljiva za ljudi, bo po njegovem mnenju najprej potrebno dobro razumevanje gibanja človeka, ki ga bo nato potrebno na smiseln način uporabiti pri vodenjih robotov. "Nenazadnje, želimo si, da se bodo roboti prilagajali našemu okolju in ne mi njim, hkrati pa si želimo, da bi nas razumeli in z nami intuitivno sodelovali."

Prihodnost robotike je po mnenju Petriča v večnivojski interakciji, kjer se robot lahko samostojno uči od človeka. Za razvoj teh sistemov bo po Petričevi oceni potrebno premagati še veliko izzivov, s številnih področij, kot so na primer umetna inteligenca, mehanika in robustne metode vodenja.

Direktorjev sklad je namenjen nakupu in gradnji raziskovalne infrastrukture v okviru investicijskega projekta, ki ga na poziv strokovnega sveta direktorja predložijo mladi doktorji znanosti do sedem let po opravljenem doktoratu. S tem želijo na IJS raziskovalcem mlajše generacije olajšati in omogočiti ustvarjanje obetajočih novih raziskovalnih področij.