Danes zaznamujemo prvi mednarodni dan svetlobe

Po besedah predstavnika Slovenskega društva za razsvetljavo in predavatelja na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Mateja B. Kobava je svetloba zelo širok pojem. Ko se pogovarjamo o svetlobi, pogosto razmišljamo le o vidnem delu svetlobnega spektra, ki je po njegovih besedah zelo omejen, pri tem pa pozabimo na vse ostale svetlobe oziroma valovanja, ki sodijo pod svetlobo.

Danes tako praznujejo vsi, ki se ukvarjajo s svetlobo ne le v vidnem, ampak tudi nevidnem delu spektra, je za STA povedal Kobav.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je 16. maj izbrala za mednarodni dan svetlobe, ker ta dan velja za rojstvo laserja. Na današnji dan leta 1960 je namreč ameriški fizik in inženir Theodore Maiman uspešno zagnal prvi laser.

Po navedbah Unesca je laser odličen primer, kako lahko znanstvena odkritja omogočijo revolucionarne koristi za družbo na področju komunikacij, zdravja in številnih drugih področij.

Kot je za STA pojasnil profesor Rok Petkovšek s katedre za optodinamiko in lasersko tehniko na ljubljanski fakulteti za strojništvo, je bil po zagonu prvega laserja leta 1960 napredek na tem področju zelo hiter. Danes so med drugim uporabni v industriji, medicini in telekomunikacijah.

Največ raziskav se sicer odvija na področju laserjev, ki temeljijo na optičnih vlaknih. Tovrstni laserji so zelo robustni, omogočajo visoke energijske izkoristke ter so cenovno bolj ugodni, zato se jih veliko uporablja v industriji, je še povedal Petkovšek.

Osrednji mednarodni dogodek sicer danes poteka na sedežu Unesca v Parizu. Na dogodku raziskovalci razpravljajo o tem, kako lahko različne na svetlobi temelječe tehnologije prispevajo k pomembnim izzivom na področjih, kot so medicina, izobraževanje, kmetijstvo ali energetika.

Mednarodni dan svetlobe bodo obeležili tudi v Ljubljani. Slovensko društvo za razsvetljavo bo v sodelovanju z Laboratorijem za razsvetljavo in fotometrijo Fakultete za elektrotehniko danes ob 16. uri pripravilo simpozij na temo znanosti o svetlobi in z njo povezanih tehnologij. Po predavanjih bo sledil tudi ogled laboratorijev.

Na simpoziju bo Matevž Bokalič predaval na temo fotovoltaike, Boštjan Batagelj bo spregovoril o svetlobi v telekomunikacijah, o uporabi svetlobe v tehnologijah bo predavala Marta Klanjšek Gunde, Kobav pa bo predstavil biološko aktivno razsvetljavo.

V laboratoriju za razsvetljavo in fotometrijo se sicer raziskovalno ukvarjajo predvsem z dnevno svetlobo in biološko aktivno razsvetljavo. Znano je namreč, da svetloba močno vpliva na cirkadiani ritem oziroma notranjo biološko uro, je pojasnil Kobav.

S pomočjo svetlobe uravnavamo hormone, z njimi pa dogajanje v telesu, zato je popularna uporaba razsvetljave z namenom sinhronizacije človeka in njegovega počutja. V laboratoriju tako razvijajo biološko aktivno svetilko, ki bo tekom dneva spreminjala barvo svetlobe. Zjutraj bo ta bolj modra, saj modra svetloba znižuje nivo spalnega hormona melatonina, zvečer pa bolj topla, je dejal Kobav.

V času mednarodnega dne svetlobe v Ljubljani poteka tudi festival svetlobe Svetlobna gverila. Tema letošnjega festivala so barve, ki so neločljiv, celo opredeljujoč del svetlobe in s tem vsega, kar zmoremo videti, piše na spletni strani Slovenskega društva za razsvetljavo.