znanost 2.10.2018 14:13

Nobelova nagrada za fiziko trem znanstvenikom za odkritja na področju laserske fizike

Stockholm, 2. oktobra - Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmejo Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike, je danes v Stockholmu sporočila švedska kraljeva akademija znanosti.

Švedska, Stockholm.
Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmejo Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike.
Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm.
Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmejo Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike.
Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm.
Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmejo Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike.
Foto: Xinhua/STA

Ashkin nagrado prejme za razvoj optične pincete in njeno uporabo v bioloških sistemih, kar omogoča proučevanje in manipuliranje z atomi, virusi, bakterijami in celicami.

Glavni preboj se je zgodil leta 1987, ko je ameriški znanstvenik s pinceto ujel živo bakterijo, ne da bi jo pri tem poškodoval, so navedli na akademiji. Do svojih odkritij je prišel v času službovanja v laboratorijih podjetja AT&T Bell med letoma 1952 in 1991.

Ashkin je s 96 leti najstarejši prejemnik katerekoli od Nobelovih nagrad doslej. Pred tem je bil to Američan Leonid Hurwicz, ki je leta 2007 pri 90 letih prejel nagrado za ekonomijo.

Mourou in Stricklandova medtem nagrado prejmeta za njuno metodo za proizvajanje ultrakratkih optičnih sunkov visokih intenzitet. "S tem sta tlakovala pot k najkrajšim in najbolj intenzivnim laserskim sunkom, kar jih je ustvaril človek," so dodali. Te sunke uporabljajo pri laserski operaciji korekcije vida.

74-letni Francoz je v svoji karieri sodeloval s francosko politehnično šolo v predmestju Pariza in univerzo v Michiganu. Stricklandova, ki je stara 59 let, pa je bila njegova študentka. Poučuje na univerzi v kanadskem Waterlooju.

Je sicer šele tretja ženska v zgodovini podeljevanja Nobelove nagrade za fiziko po Marie Curie (1903) in Marii Goeppert Mayer (1963). Na akademiji vztrajajo, da to ni posledica pristranskosti odbora, ki podeljuje nagrade, ampak tega, da so bila vrata laboratorijev ženskam dolgo zaprta.

Nagrado, ki so jo lani prejeli trije ameriški znanstveniki za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov, bodo letošnjim prejemnikom podelili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Razdelili si bodo devet milijonov švedskih kron (870.000 evrov). Američan bo prejel polovico finančne nagrade, drugo polovico pa si bosta razdelila Francoz in Kanadčanka.

Niz razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad so začeli v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo letos za imunoterapijo za zdravljenje raka prejmeta ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo. Nadaljevali bodo v sredo z nagrado za kemijo, v petek pa bodo razglasili prejemnika nagrade za mir. Dobitnik nagrade za dosežke na področju ekonomije bo znan prihodnji ponedeljek.

Nagrade za književnost letos zaradi spolnega škandala v Švedski akademiji ne bodo podelili. Razglasili jo bodo skupaj z nagrado za prihodnje leto, kar se je nazadnje zgodilo leta 1949. Francoski fotograf Jean-Claude Arnault, glavni akter v škandalu, je bil sicer v ponedeljek zaradi posilstva obsojen na dve leti zapora.