znanost 20.10.2018 12:20

V Piranu podelili nagrade in priznanja Slovenskega sociološkega društva

Ljubljana, 20. oktobra - V okviru letošnjega Sociološkega srečanja 2018, ki od četrtka poteka v Piranu, so v petek podelili tradicionalne nagrade Slovenskega sociološkega društva. Častna člana sta postala Andrej Kirn in Tanja Rener, priznanje za uveljavljanje sociologije v javnosti in v praksi sta prejela Ali Žerdin ter Boris Dular, sociološki up pa je postal Otto Gerdina.

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.
Podelitev nagrad in priznanj Slovenskega sociološkega društva.
Foto: Lea Udovč/STA

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.
Podelitev nagrad in priznanj Slovenskega sociološkega društva.
Priznanje Sociološki up je prejel sociolog Otto Gerdina.
Foto: Lea Udovč/STA

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.
Foto: Lea Udovč/STA

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.
Foto: Lea Udovč/STA

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.
Podelitev nagrad in priznanj Slovenskega sociološkega društva.
Foto: Lea Udovč/STA

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.
Podelitev nagrad in priznanj Slovenskega sociološkega društva.
Foto: Lea Udovč/STA

Piran.
Sociološko srečanje 2018, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo.
Podelitev nagrad in priznanj Slovenskega sociološkega društva.
Foto: Lea Udovč/STA

Udeležence petkove slovesne podelitve nagrad je uvodoma nagovorila predsednica Slovenskega sociološkega društva (SSD) Aleksandra Kanjuo Mrčela, ki je skupaj s podpredsednikom SSD Romanom Kuharjem podelila nagrade in priznanja. Z nagradami po besedah predsednice častijo sociologijo in ljudi, ki prispevajo k njenemu uveljavljanju ter skrbijo, da ostaja močna in priznana.

Andrej Kirn (1940), ki je postal častni član SSD, je bil od diplome do upokojitve (2000) zaposlen na sedanji Fakulteti za družbene vede (FDV, prej VŠPV, FSPN). Poglobljeno analitsko in kompleksno pojasnjevalno se je ukvarjal predvsem z makro sociološkimi razmerji med znanostjo, družbo, tehniko in naravo, s pojavi, kot so: meje rasti, napredek, varstvo narave ter Heidegger in naraščajoča sodobna družbeno-ekološka kriza.

Takšno ključno spoznavno izhodišče je preverjal in dopolnjeval z umeščanjem (tudi zaznavanja) proučevanih procesov v konkretne razmere, na primer z analizo empiričnih podatkov v anketah SJM o odnosu Slovencev do narave, znanosti, tehnike in številnih okoljskih in ekoloških problemov.

K osveščanju širše javnosti o položaju in vlogi znanosti v družbenem razvoju je Kirn prispeval na več načinov: kot urednik revije Teorija in praksa, član uredništva in izdajateljskih svetov treh revij (TiP, Varstvo narave in Socialna ekologija). Najširšo javnost je ekološko osveščal tudi z vrsto oddaj na Radiu Ljubljana (1. in 3. program) že v drugi polovici 70. let preteklega stoletja, ko je bila ta tematika še tuja političnim programom in zelo oddaljena od praktičnega (globalnega) delovanja.

Častna članica Tanja Rener je zaslužna profesorica za sociologijo družine in sociologijo spolov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kot gostujoča profesorica pa je predavala na številnih tujih univerzah. V svoji bogati znanstveno-raziskovalni karieri je objavila številne članke ter knjige, največ s področij, ki jih je raziskovalno razvijala: študije spolov ter ženske študije, sociologija družin, vsakdanjega življenja in mladine.

Zaslužna je za razvoj številnih novih socioloških predmetov in študijskih programov. Med drugim je sodelovala pri vzpostavitvi podiplomskega študija Sociologije vsakdanjega življenja, ki je veljal za enega najbolj cenjenih in obiskanih študijev na Fakulteti za družbene vede. Njeno delo je odmevno v znanstveni, strokovni in splošni javnosti, ki jo pozna kot kritično, jasno družbeno pozicionirano intelektualko, ki aktivno sodeluje s številnimi nevladnimi organizacijami in v številnih alternativnih projektih.

V nadaljevanju petkove prireditve so podelili tudi priznanje za strokovno delo na področju sociologije in prispevek k uveljavljanju sociologije v širši javnosti, ki so jo namenili sociologu, novinarju in uredniku Aliju Žerdinu. Priznanje za uveljavljanje sociologije v praksi pa je prejel Boris Dular, sociolog, ki je že dobro desetletje zaposlen kot kadrovnik v podjetju Krka.

Nagrado Sociološki upi 2018 je letos prejel doktorski študent sociologije Otto Gerdina, ki kot mladi raziskovalec deluje na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij ter je asistent na Katedri za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Podelitev je potekala v okviru že 38. Sociološkega srečanja, ki je letos potekalo pod naslovom Družba in družbena gibanja - 50 let po letu 1968. Dogodki iz leta 1968 so namreč po navedbah društva tlakovali pot pomembnim družbenim spremembam v 80. letih in so navdihnili tudi najnovejša družbena gibanja in proteste v celem svetu, ki naslavljajo pred petdesetimi leti zastavljena, a še nerešena vprašanja delitve ekonomske in politične moči.

V okviru srečanja, ki se bo zaključilo danes popoldne, se bo skupno zvrstilo več kot 30 predstavitev in tri okrogle mize. V četrtek pa so predvajali tudi dokumentarni film Študentska gibanja 1968-1972, ki mu je sledil pogovor z avtorico Majdo Širca.

Srečanja se je udeležilo približno 80 udeležencev, med katerimi so bili tudi študenti. Na srečanjih redno gostijo tudi kolege in kolegice iz tujine, predvsem Hrvaške, letos pa so s svojo sekcijo na temo položaja in stanja sociologije v Italiji sodelovali tudi sociologi iz Italije.

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 in je najstarejše sociološko društvo v Sloveniji. Društvo se vseskozi odziva na aktualno dogajanje v družbi, skrbi pa tudi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in je soizdajatelj revije Družboslovne razprave. Društvo je član evropskega in mednarodnega sociološkega združenja.