STAznanost

Na dnevu ARRS izpostavili pomen znanosti za izboljšanje kakovosti življenja

Ljubljana, 23. oktobra - Osrednji govorci dogodka Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost so danes v Ljubljani spomnili, da je znanost pomembna za družbo, saj na dolgi rok pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Se je pa tudi danes postavilo vprašanje primernega financiranja znanosti in raziskovanja ter vloge nacionalnih agencij.

Ljubljana, GH Union. Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GH Union.
Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GH Union. Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti. Direktor ARRS Jozsef Györkös Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GH Union.
Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti.
Direktor ARRS Jozsef Györkös
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GH Union. Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti. Direktor ARRS Jozsef Györkös Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GH Union.
Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti.
Direktor ARRS Jozsef Györkös
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GH Union. Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti. Direktor ARRS Jozsef Györkös Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GH Union.
Nacionalni dogodek v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) z naslovom Dan ARRS 2018: Podpiramo odličnost, posvečen novi generaciji mladih raziskovalcev ter aktualnim mednarodnim vprašanjem na področju podpore znanosti.
Direktor ARRS Jozsef Györkös
Foto: Daniel Novakovič/STA

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v uvodnem nagovoru pred plenarnim delom dogodka v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) spregovoril o pomenu znanosti. "V spremenjenih okoljih globalizacije je vendarle vedno znova vprašanje, kaj lahko počnemo zase, za druge in predvsem kaj počnemo, da bi lahko izboljšali kvaliteto življenja," je dejal.

Po njegovi oceni lahko prav znanstveniki najbolj prispevajo k višanju kakovosti življenja, kar pa pomeni tako gospodarski kot družbeni razvoj. "Tu ni prostora za lažne novice, tu je prostor za odličnost in jasne merljive rezultate," je dodal.

Ob tem se zaveda naloge ministrstva, da mora omogočati pogoje za razvoj znanosti. Obljubil je tudi, da si bo prizadeval, da se za področje znanosti nameni odstotek bruto domačega proizvoda.

Vlogo države in nacionalnega financiranja raziskav so izpostavili tudi drugi udeleženci. Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je izpostavil, da znanstvena sfera pričakuje izboljšanje, saj se ne sme zgoditi, da bi se čez nekaj časa ozrli nazaj in ugotovili, da smo šli navzdol, čeprav smo mislili ravno obratno. Opozoril je, da se bo to, kar se bo naredilo danes ali v prihodnjem letu, opazilo šele čez nekaj let.

Prav naložba v znanost kot naložba na dolgi rok je bila ena od osrednjih tem razprave.

Predsednik evropskega združenja agencij Science Europe in izvršni direktor luksemburškega Nacionalnega sklada za znanost (FNR) Marc Schiltz je izrazil misel, da bodo zgodovinarji, ko se bodo čez nekaj stoletij ozrli nazaj, med pomembnejšimi vlogami evropske ideje izpostavili znanost. "Znanost je naše skupno evropsko dobro, to bo izstopalo. Imamo dolžnost, da to negujemo," je dejal.

V luči priprav na novo finančno obdobje Evropske unije je izrazil željo, da bodo akterji prepoznali pomen znanosti in ji namenili pravičen del proračuna. Je pa izpostavil tudi vlogo nacionalnih agencij za raziskovanje, saj države sledijo različnim strategijam, nacionalne agencije pa lažje odgovarjajo tem potrebam. "To je najboljša dolgotrajna naložba, kar jo lahko naredi država," je dejal.

Po oceni predsednika Znanstvenega sveta ARRS Marka Topiča je edina rešitev v tej globalni konkurenci, da se poveča vlaganje v znanost. "Slovenska znanost je zelo uspešna," je izpostavil, a dodal, da si ne vzame dovolj časa za promoviranje svojih dosežkov.

Udeleženci so sicer pohvalili možnost financiranja iz evropskih sredstev in povezovanja na evropski ravni, a se zavedajo, da to ne sme biti glavni vir financiranja.

Ob vprašanjih primernega financiranja pa se je pojavilo tudi vprašanje bega možganov, a ne le v tujino, ampak tudi v gospodarski sektor. Čeprav Topič pozdravlja uspešnost slovenskih raziskovalcev v gospodarstvu, pa bi morali po njegovem prepričanju reformirati plačilni sistem in sistem nagrajevanja, da bi bila slovenska znanost bolj zanimiva tako za domače kot tuje raziskovalce.

Govorci so se sicer strinjali, da je kroženje raziskovalcev zelo dobrodošlo, a kroženje pomeni tudi ustvarjanje primernega okolja v Sloveniji, tako za slovenske raziskovalce, ko se vrnejo, kot tuje, ki pridejo v Slovenijo na gostovanje.

Pikalo je ob tem dodal, da je treba ustvariti tudi podporno okolje. Še pred leti je Slovenija na primer veljala za državo, ki ni primerna za raziskovalce z mladimi družinami, a se je to v zadnjih letih že spremenilo, saj lahko uživajo primerno kakovost življenja, je pojasnil.

Sicer pa je bil mladim v znanosti posvečen popoldanski del programa, ko so mladim njihove bolj izkušene kolegice in kolegi v praktični delavnici podali nekaj nasvetov in napotkov, nato pa so sledile predstavitve najvidnejših raziskovalnih dosežkov lanskega leta Odlični v znanosti 2018. V treh vzporednih sklopih so predstavili dosežke s področja naravoslovja in tehnike, medicine in biotehnike ter družboslovja in humanistike. Gre za sedmo izvedbo projekta ARRS za promocijo znanosti - Odlični v znanosti 2018.

Zvečer pa je sledil slavnostni sprejem 34. generacije mladih raziskovalcev. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd je ob tem ocenil, da je projekt mladih raziskovalcev eden najpomembnejših slovenskih znanstvenih projektov.

Prvi Dan ARRS je sicer v Grand Hotelu Union potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.