znanost 30.11.2018 8:33

Na posvetu o izzivih jezika v znanstveni in akademski sferi

Ljubljana, 30. novembra - Komisija za enake možnosti na področju znanosti je v četrtek pripravila razpravo, ki je v ospredje postavila vprašanje jezika v slovenski znanstveni sferi. V prvem delu dogodka so izpostavili jezik kot oviro za tuje raziskovalce in raziskovalke, ki pridejo v Slovenijo, v drugem delu pa so spregovorili o različnih predlogih vključujoče rabe jezika.

Ljubljana, MIZŠ.
Simpozij z naslovom Je znanstvena sfera v Sloveniji vključujoča?
Foto: Saša Novak

V prvem delu dogodka, ki je potekal na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, se je po besedah članice komisije Jovane Mihajlović Trbovc iz ZRC Sazu pokazalo, da "integracija tujih znanstvenikov in znanstvenic temelji na dobri volji in neplačanem delu dobronamernih sodelavcev in sodelavk, ki so pripravljeni del svojega časa nameniti za pomoč sodelavki ali sodelavcu iz tujine, celosten sistem integracije pa ne obstaja".

Problem je predvsem jezikoven, saj komunikacija administrativnega osebja z vsemi zaposlenimi poteka v slovenščini, tudi ko gre za pomembne informacije, kot so denimo informacije o napredovanju, osebe iz tujine na to niso opozorjene.

V razpravi so izpostavili tudi problem nejasnih pravil in netransparentnih informacij o pogojih za napredovanje in zaposlitev, kar po besedah članice komisije ni le težava raziskovalk in raziskovalcev iz tujine, temveč celotnega slovenskega sistema.

"Dogaja se, da imajo tisti, ki po neformalnih komunikacijskih kanalih pridejo do ključnih informacij, boljše možnosti za zmago v tekmi. Če nimaš dobre socialne mreže, nimaš informacij, ki so pomembne za to, ali boš službo obdržal ali izgubil," je pojasnila.

V drugem delu dogodka pa so udeleženci spregovorili o različnih praksah in predlogih vključujoče in spolno nevtralne rabe jezika. Pri tem so se vseskozi nanašali na sklep Filozofske fakultete, ki je maja letos sprožil burne razprave in ogorčenost nekaterih jezikoslovcev, da se bo naslednja tri leta kot nevtralna oblika za kateri koli spol uporabljala ženska in ne moška slovnična oblika, nato pa izmenično moški in ženski spol.

Po mnenju filozofa Igorja Pribca s Filozofske fakultete je vprašanje vključujoče rabe jezika pogosto opisano kot ideološko vprašanje, medtem ko gre pravzaprav za etično vprašanje oziroma vprašanje uveljavljanja etičnih idealov. Da gre pri tem tudi za vprašanje delujoče demokracije in odnosa do različnih ranljivih skupin, pa je izpostavil direktor ZRC Sazu Oto Luthar.

Čeprav se zdi, da je razprava o vključujoči rabi jezika nova, temu ni tako, sedaj je zgolj ponovno prišla na plan, je dejala dekanja Fakultete za socialno delo v Ljubljani Vesna Leskošek. Tudi uvedba spolno vključujoče rabe jezika v pravilnike fakultet ni novost, saj je Fakulteta za socialno delo že pred 15 leti sprejela pravilo, da bodo vsi pravilniki na fakulteti pisani v ženskem spolu.

Kot je pojasnila dekanja, je že narava njihovega dela in študija takšna, da so občutljivi na družbene neenakosti, poleg tega je med vpisanimi na fakulteto kar 90 odstotkov študentk, zato s sprejetjem sklepa niso imeli večjih težav. Tudi v pravnem smislu je pisanje pravilnikov v katerem koli spolu "popolnoma vzdržno," je dejala.

Pri spremembi spola v pravilnikih so se po besedah dekanje naslanjali na prepričanja, da jezik ni nekaj, kar bi dosledno posnemalo realnost, temveč da realnost hkrati tudi ustvarja.

Najbolj so bili kritični do paradigmatske določenosti moškega spola kot nevtralnega spola, medtem ko je ženski zaznamovan. V tem pravilu zaznamovanega in nezaznamovanega spola po besedah dekanje na fakulteti vidijo ohranjanje patriarhalnih razmerij v družbi.

Udeleženci posveta so se strinjali, da je sprememba uporabe spola v fakultetnih pravilnikih stvar širšega konsenza in ne le stvar razprave znotraj jezikoslovne stroke. Tovrstne razprave so namreč po mnenju dekanje Leskošek zelo omejene, tudi z razmerji moči znotraj stroke.

Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu je opozoril, da imajo tudi jezikoslovci do omenjenega vprašanja različna stališča, mnogo se jih po njegovih besedah zaveda pomena spolno občutljive rabe jezika. Kot je menil, o tej temi sicer ne bi smeli govoriti le jezikoslovci, je pa pomembno, da se jih vključi v debato.

Izpostavil je tudi, da leta 2018 ne bi smeli več govoriti le o vključenosti in vidnosti žensk, temveč tudi o vključenosti in vidnosti transspolne skupnosti in nebinarne spolne skupnosti. V tem oziru je kot najbolj vključujočo možnost predlagal uporabo podčrtaja, ki omogoča branje tako ženskega kot moškega spola, potrebno pa ga je kombinirati s spolno nevtralno rabo jezika, je še poudaril Kern.