Na FMF predavanje in odkritje enačbe Nobelovega nagrajenca slovenskega rodu Haldanea

Kot je v predavanju, ki ga je FMF pripravila ob podpori projekta Znanost na cesti, povedal Haldane, se z vedno boljšim razumevanjem teorije kvantne mehanike pojavljajo nove, nenavadne možnosti za vznik novih materialov in tehnologij prihodnosti.

Mnogi po besedah Nobelovca menijo, da smo v drugi kvantni revoluciji, ki bo poglobila naše razumevanje in uporabo kvantne mehanike. "Ne vemo še, kaj bo vzniknilo, prepričani pa smo, da se bomo naučili veliko novih stvari," je dejal Nobelovec.

V predavanju je spregovoril tudi o teoriji prepletenosti, ki jo je Einstein imenoval "strašljivo delovanje na daljavo," mnogi pa jo v zadnjih letih dojemajo kot osrednji del kvantne teorije ter gorivo kvantnega informacijskega procesiranja v prihodnosti. Po besedah Haldanea je prepletenost "povsod okoli nas, odgovorna je za to, da snov stoji skupaj, na njen temelji tudi celotna kemija".

Kot je pojasnil, so se okoli leta 1980 začeli pojavljati novi vpogledi v kvantno mehaniko ter s tem odkritja novih nepričakovanih topoloških kvantnih stanj (trdne) snovi. Ta se od običajne snovi, ki smo jo poznali prej, loči v tem, da ima "zanimive lastnosti prepletenosti".

Nepričakovane lastnosti topološke kvantne snovi so po besedah Haldanea v zadnjem letu navduševale fizike trdne snovi, vodile pa so tudi do Nobelove nagrade leta 2016 ter do novih obetov na področju topoloških kvantnih računalnikov.

Kot je še dodal, so odkritja močno povezana s srečo, zato ima vsakdo, ki dela na področju znanosti in raziskav, možnost, da naleti na nekaj zares nepričakovanega. Poleg sreče pa so pomembne tudi priprave, da lahko prepoznamo pomen nepričakovanih odkritij, ter zavezanost, da iz tega nekaj naredimo ter se za to tudi borimo, je dejal Haldane.

Po predavanju je v tamkajšnji kavarni Mafija sledilo tudi slovesno odkritje Haldaneove enačbe. Ob marčevskem obisku fakultete so namreč na FMF Haldanea prosili, da zapiše enačbo, ki bi jo rad prispeval k zbirki pomembnih enačb na steni kavarne.

Kot je pojasnil dekan FMF Anton Ramšak, je Haldane izbral "pomembno enačbo, povezano s topološko snovjo, ki je najbolj obetajoč sistem za izdelavo bodočih kvantnih računalnikov".

Na stenah kavarne je sicer zapisanih že približno 90 enačb, ki so jih predlagali zaposleni na FMF.

Profesor Frederick Duncan Michael Haldane je bil rojen leta 1951 v Londonu. Njegova starša sta se spoznala na avstrijskem Koroškem, kjer je bil oče vojaški zdravnik v britanski zasedbeni coni po drugi svetovni vojni. Po poroki se je Ljudmila Renko z možem preselila v Anglijo, kjer je družina odtlej živela.

Otroštvo in mladost je preživel v Angliji, po koncu študija pa profesionalno pot nadaljeval v Franciji in nato ZDA, kjer je sedaj profesor fizike na univerzi Princeton.

Leta 2016 je skupaj z raziskovalcema Davidom J. Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem prejel Nobelovo nagrado za fiziko, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi.

Profesor Haldane raziskuje različne materiale, kot so plini, tekočine in trdne snovi, kakor tudi nenavadne kvantne materiale. Nobelovo nagrado je prejel za raziskave še bolj nenavadnih topoloških faz, ki naj bi po napovedih prispevale k razvoju novih materialov v elektroniki.