V Sloveniji največ ljubiteljske znanosti na področju terenske biologije

Ljubiteljska znanost je eden od pomembnih vidikov odprte znanosti, ki pa je v Sloveniji še vedno precej slabo poznan. Ljubiteljska znanost je bila zato tudi ena izmed izpostavljenih tem četrtkovega dogodka na temo odprte znanosti, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pripravilo društvo Mlada akademija.

Kot je ob robu dogodka za STA pojasnila moderatorka četrtkove okrogle mize na temo ljubiteljske znanosti, Tea Romih iz Mlade akademije, ljubiteljsko znanost (angleško citizen science) pogosto poimenujejo tudi kot državljansko ali participativno znanost. Gre za znanost, pri kateri pod vodstvom poklicnih raziskovalcev sodelujejo tudi neznanstveniki.

Takšno delo je pogosto prostovoljno in neplačano, "po kvaliteti pa taka znanost ni in naj ne bi bila nič manj kvalitetna od znanosti, ki jo opravijo poklicni znanstveniki, saj deluje po istih pravilih," je poudarila Romihova.

Udeleženci četrtkove razprave so se strinjali, da je pomembno, da raziskovalci prostovoljcem v zameno dajo informacije o rezultatih raziskave, jim ponudijo mentorstvo ali pa se jim na poseben način zahvalijo. V primeru, da bistveno prispevajo k rezultatom raziskave, pa jih navedejo tudi kot soavtorje raziskave.

Največ državljanske znanosti na področju terenske biologije

Po oceni Romihove se v Sloveniji največ raziskav v okviru državljanske znanosti opravi na področju terenske biologije. Med aktivnostmi na področju ljubiteljske znanosti, ki potekajo v Sloveniji, je Romihova med drugim izpostavila nacionalni monitoring volkov.

"Taka akcija ni intelektualno zahtevna, je pa logistično zahtevna, zato so prostovoljci tu nepogrešljivi," je pojasnila. Poleg tega je akcija pomembna tudi za osveščanje javnosti ter za to, da se javnost znebi predsodkov in strahov do volkov.

Popisovanje ptic in zbiranje podatkov o onesnaženem zraku

Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je predstavil sodelovanje prostovoljcev pri pripravi novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije, ki je temeljil na prostovoljni bazi popisovanja ptic. Terenska znanost je po mnenju Miheliča s prostovoljci izjemno obogatena, saj brez njih tako velikega popisa ne bi mogli narediti.

O svojih raziskovalnih aktivnostih je spregovoril tudi letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič, ki zbira podatke o onesnaženosti zraka. Kot je dejal, želijo z ekipo entuziastičnih ljudi javnosti pokazati, v kako slabem zraku živimo, ter jih spodbuditi, da vršijo pritisk na uradno politiko. Pobuda mora po mnenju Lenarčiča priti od spodaj, saj se, "če bomo čakali na politiko, ne bo premaknilo nič," je poudaril Lenarčič.

Širjenje zavesti o pomenu jezika v digitalnem okolju

Primer t.i. množičenja oziroma crowdsourcinga na področju jezikoslovja je predstavil Jaka Čibej s Centra za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) Univerze v Ljubljani. Pred pol leta so namreč na centru predstavili digitalni slovar sopomenk sodobne slovenščine, v katerega so lahko uporabniki sami vpisovali sopomenke ter glasovali za tiste, ki so dobre ali neustrezne.

Po besedah Čibeja je bil odziv zelo velik, saj je bilo v pol leta od uradne objave slovarja dodanih 15.000 sopomenk. Na podoben način bodo po besedah raziskovalca izdajali tudi druge jezikovne vire, saj na ta način "dosežejo širšo zavest o pomenu jezika v digitalnem okolju".

Pri popisu meduz aktivni tudi ribiči

Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo pa je na dogodku predstavila projekt, v katerem so prostovoljci med drugim sodelovali s spremljanjem pojavljanja meduz v morju.

Kot je opazila Ramšakova, prostovoljci v raziskavah običajno sodelujejo, ker so jim živalske vrste karizmatične, ker imajo altruističen motiv ali pa se to dotika njihovega dela in jim povzroča ekonomsko škodo. Med prostovoljci, ki so spremljali meduze, je bilo tako veliko ribičev, ki se jim zaradi množičnega pojavljanja meduz zmanjšuje ulov ter povečuje ekonomska škoda.

Po mnenju Ramšakove je moralna dolžnost znanstvenikov, da v raziskave v čim večji meri vključujejo širšo javnost, da s tem razširjajo svoje znanje ter jih osveščajo. "Kot biologinja vidim velik pomen v tem, saj reševanje problemov civilizacije brez sodelovanja in osveščanja širše javnosti ne bo mogoče," je še dejala Ramšakova.

Spodbujanje ljubiteljske znanosti v Evropski uniji

Tudi Evropska unija v okviru odprte znanosti spodbuja ljubiteljsko znanost, sredstva za sofinanciranje aktivnosti s tega področja pa so v trenutnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 v veliki meri zagotovljena v okviru programa Znanost z in za družbo.

Po besedah nacionalne koordinatorke Znanost z in za družbo Uršule Konečnik je v okviru tega programa za ljubiteljsko znanost v letih 2018 in 2019 namenjenih 46,5 milijona evrov. To je sicer le del sredstev, ki jih za to področje namenja Evropska komisija, saj so razpršena po različnih tematskih sklopih programa Obzorje 2020, je poudarila Konečnikova.

Kljub temu da predlog novega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa še posebno pozornost namenja sodelovanju znanosti z družbo, pa naj bi se program Znanost z in za družbo v okviru Obzorja Evropa ukinil. Vsa področja, ki trenutno spadajo pod Znanost z in za družbo, naj bi bila v novem programu združena znotraj horizontalnega področja reform in krepitve evropskega sistema raziskav in inovacij, za katerega so glede na zadnji osnutek programa predlagana sredstva v višini 400 milijonov.

Po mnenju Konečnikove je za oceno, kako bo to vplivalo na nadaljnji razvoj področja ljubiteljske znanosti, zaenkrat še prezgodaj. "So se pa pojavili dvomi in kritike do tega, da področje ni več samostojno, saj se ob tem poraja strah, da se bodo tako izgubila namenska sredstva za proučevanje in razvoj konceptov."