STAznanost
Humanistika in družboslovje

Jože Slaček v najnovejšem projektu o izjemnosti DNK

Maribor, 1. januarja - Mariborčan Jože Slaček se v najnovejših umetniških raziskovanjih osredotoča na izjemnost DNK, torej molekule, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. Privlači ga ne le kot vzorec ampak tudi kot znanstveno odkritje, ki je človeštvu prineslo izjemno pomembna in uporabna spoznanja, hkrati pa mu odprlo številna vprašanja.

Del njegovega projekta DNK umetnosti in nesmrtnosti je trenutno na ogled na razstavi Osebno v mariborskem Kibla Portalu. Sestavljen je iz nosilcev DNK, kot so lasje, nohti, slina, delci kože, zobje, dlake in kocine, ki so zapečateni v umetelno oblikovane posodice. Instalacijo dopolnjujejo vizualne fraktalne upodobitve, kjer so DNK zaporedja izražena skozi matematične funkcije.

"Vsi vzorci bodo shranjeni za čas, ko bo znanost omogočala uporabo DNK za ponovno ustvarjanje telesa. Na tej točki se seveda pojavlja vprašanje, kdo sem ali kaj je v resnici človek. Je to njegovo telo, so to njegova znanja, spretnosti, ali so to hotenja, strasti, ki so izoblikovana skozi zavedanja in izkušnje življenja," je izpostavil Slaček.

V razstavljenem delu ga še posebej vznemirja vprašanje ostankov DNK. "Imamo zakone o čuvanju osebnih podatkov. Naši EMŠO, davčna številka, številka tekočega računa so zelo varovane zadeve, skrbno jih ščitimo, po drugi strani pa povsod puščamo naše DNK ostanke, recimo lase ali kocine iz brade, čeprav vsebujejo ključne informacije," je pojasnil v pogovoru za STA.

Spomnil je, da je v zadnjem času zelo priljubljeno iskanje DNK znanih osebnosti, kar je prav tako družbeno sporno kot vprašanje kloniranja. Po drugi strani so človeški ostanki pomembno gradivo za raziskovanje zgodovine. "Tu se pojavi tudi vprašanje, kdaj smo sploh mrtvi," nadaljuje Slaček.

S projektom se giblje na meji med znanostjo in umetnostjo ter s tem med drugim izpostavlja njuno povezanost. Znanstveno-fantastične ideje iz literature ali filma so pogosto imele posnemovalce v znanstvenih sredinah, po drugi strani se z umetniškim pogledom na neko znanstveno vejo odpira razmislek o njeni smotrnosti, spornosti in uporabnosti.

"Kot na primer pri atomski bombi so tudi pri raziskavah DNK možne rabe oziroma zlorabe v različne namene," opozarja umetnik. "Kot družba moramo doreči oziroma vsaj govoriti o tem, kaj s temi dognanji početi, komu naj bodo dostopna, kako jih regulirati," je prepričan.

Vsekakor tega ne bi smel narekovati kapital. "Na svetu že obstajajo laboratoriji, ki jim lahko rečemo tovarne. Medtem ko je kapitalizem prejšnjih stoletij vlagal v industrijske objekte, se v 21. stoletju vlaga v laboratorije. Gospodarstvo prihodnosti je verjetno v tej smeri," je dejal Slaček, v preteklosti med drugim pobudnik Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru.