V listini SE o uporabi umetne inteligence v sodstvu tudi slovensko znanje
Ljubljana/Strasbourg, 25. decembra - Svet Evrope (SE) je v začetku decembra sprejel listino o uporabi umetne inteligence v sodstvu, gre za prvi tovrstni mednarodni dokument, ki razpravlja o etičnih vidikih uporabe umetne inteligence v sodstvu. Med avtorji, ki so sooblikovali listino, so tudi trije slovenski pravniki, kar je velik uspeh slovenske znanstvene skupnosti.
Države članice Sveta Evrope so v začetku decembra na plenarnem zasedanju sprejele evropsko listino o uporabi umetne inteligence v pravosodnih sistemih, ki so jo pripravili pri komisiji SE za učinkovitost pravosodja. V peščici avtorjev, ki so sodelovali pri pripravi dokumenta, so tudi trije pravniki z ljubljanske pravne fakultete, Aleš Završnik, Mojca M. Plesničar ter nova ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs.
Listina določa pet načel o uporabi umetne inteligence v pravosodju in postavlja okvirje za uporabo umetne inteligence oz. strojnega učenja v pravosodju. Listina opozarja na prednosti, ki jih lahko umetna inteligenca nudi pri zagotavljanju učinkovitosti, na primer za odkrivanje diskriminacije v preteklih sodbah. A tudi svari pred pojavom diskriminacije pri uporabi teh orodij oz. da je treba zagotoviti neodvisnost in transparentnost teh orodij, je za STA pojasnil Završnik.
"Ponosni smo, da so pri SE v listini citirali tudi naše stališče," je dejal Završnik. V listini so citirali njegove pomisleke o možnosti diskriminacije, ki jo sistemi avtomatiziranega odločanja omogočajo v kazenskem pravosodju, na primer o t. i. začaranem krogu - da so posamezniki, ki se jih dojema kot bolj nevarne, bolj pod policijskim nadzorom, zaradi tega pa prihaja do več zaznanih kaznivih dejanj, drugi pa nadzoru uidejo. To kaže, da so ljudje deležni različne stopnje nadzorovanja, je pojasnil.
Bistvo listine o uporabi umetne inteligence v sodstvu je, da opozarja na nekatera pomembna vprašanja, na primer na tveganja zlorab osebnih podatkov, v kolikor bi se sodbe javno objavljale v integralni obliki, če bi torej razkrivali tudi imena prič, obdolžencev in sodnikov nižjih sodišč. Listina sicer ni zavezujoča, a gre za oranje ledine na tem področju, za prvo tovrstno listino v Evropi, je izpostavil Završnik.
Umetna inteligenca v Evropi še ni široko uporabljana v pravosodju. Po besedah Završnika pa se ponekod že uporablja pri presojanju o prošnjah za pogojni odpust zaprte osebe.
"Ko komisija za pogojne odpuste odloča o predčasnem zaključku prestajanja zaporne kazni, mora upoštevati verjetnost, da bo ta oseba ponovno storila kaznivo dejanje. To lahko med drugim ugotovijo s pomočjo strojnega učenja iz podatkov o ravnanju obsojencev, ki so bili v preteklosti predčasno izpuščeni iz zapora. Gre za statistična izračunavanja," je uporabnost umetne inteligence v praksi opisal Završnik.