STAznanost
Medicina in zdravje

Učinki medicinskega kostanjevega medu za zdravljenje ran vse bolj prepoznani

Ljubljana, 17. januarja - Medicinski kostanjev med je po vsem svetu dobil znanstveno dokazano vlogo pri zdravljenju ran, so se strinjali sogovorniki na današnji predstavitvi. Že desetletje obloge s kostanjevim medom uporabljajo v Splošni bolnišnici Ptuj, kjer so z njihovo učinkovitostjo zelo zadovoljni.

Višja medicinska sestra Helena Kristina Halbwachs je na predstavitvi v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja poudarila, da se je skozi leta nabralo toliko znanstvenih dokazov o koristih medicinskega medu, da ga kot eno od sredstev za boljše celjenje ran priznavajo tudi mednarodne smernice. Tako ga v več dokumentih med drugim navaja tudi Evropska zveza za oskrbo ran.

Sodeč po raziskavah so učinki zelo raznovrstni. V začetku se je govorilo zlasti o antibakterijskem učinku, zadnje raziskave pa veliko poudarka dajejo tudi učinkom na imunski sistem oziroma imunomodulirajočim učinkov. Gre za to, da se učinki medicinskega medu prilagajajo stanju rane, česar niti znanost še ne zna zelo dobro pojasniti, je dodala Halbwachsova.

Medicinski kostanjev med za namene zdravljenja ran že desetletje uporabljajo v Splošni bolnišnici Ptuj. Kot je pojasnil tamkajšnji specialist splošne kirurgije Skender Veliu, je kostanjev med uporaben za zdravljenje tako akutnih kot tudi kroničnih ran. V praksi ga povečini uporabljajo za zdravljenje kroničnih ran, in to zelo uspešno, je poudaril.

Oblogo s kostanjevim medom je mogoče uporabiti v kateri koli fazi celjenja kronične rane, torej takoj na začetku po odstranitvi morebitnih mrtvin ali pa tudi v nadaljnjem poteku celjenja oz. do popolnega zaprtja rane. Prav tako je mogoče v nadaljnjem poteku, ko stanje to dovoljuje, uporabljati med v tubi.

Medicinski med deluje protivnetno in antimikrobno, preprečuje in destabilizira biofilm, zmanjšuje neprijeten vonj rane ter pospešuje granulacijo in epitelizacijo. Sladkor v medu namreč celicam daje energijo, optimalna viskoznost medu pa celicam omogoča, da lažje migrirajo in da se robovi rane hitreje zapirajo.

Posebej je Veliu opozoril, naj si bolniki ne izdelujejo obližev iz domačega medu iz kozarca. Medicinski med je namreč pripravljen drugače, je steriliziran s posebnim postopkom. "Da se ga tudi jesti, je pa dražji," je pripomnil.

Da gre za izjemno učinkovit izdelek, je za STA poudarila tudi Mojca Šimnic Šolinc, direktorica Tosame, kjer so pred desetletjem razvili obloge z medicinskim medom Vivamel. Medicinski kostanjev med je v marsičem edinstven med medovi, zaradi česar so prepričani, da bi bi bil lahko za uporabnike prva izbira in ne le alternativa v primerih, ko ostala sredstva ne delujejo.

Za namene proizvodnje uporabljajo le naravno pridelan kostanjev med. Tako je v celoti proizvod čebel, ne vsebuje sintetičnih in gensko spremenjenih komponent in kot med gozdne paše eden najbolj čistih vrst medu. Kot je dodala Šimnic Šolinčeva, pa je proizvodnja kostanjevega medu v Sloveniji že premajhna za njihove potrebe, zato poleg slovenskega medu uporabljajo tudi ustrezen med iz sosednjih držav.

Najbolj pozitivnih odzivov so bili do zdaj deležni iz držav Beneluksa in iz Avstrije, kjer je izdelek že pet let na pozitivni listi, velik preboj so dosegli tudi v Franciji. Ob koncu lanskega leta je bil izdelek na pozitivno listo uvrščen na Češkem, v naslednjih dveh mesecih naj bi se to zgodilo tudi na Slovaškem. To bo že 14. država, v kateri tržijo ta izdelek.

V vseh zahodnih državah so sodobne obloge za oskrbo ran bolnikom dostopne na recept oz. preko ustanov, v Sloveniji pa je s tem še vedno nekaj težav, pa je opomnila Halbwachsova. Opozorila je na neskladje med teorijo in prakso, kar se tiče dostopa do tovrstnih oblog. Kot je pojasnila, je veliko bolnikov, zlasti v domači negi, primoranih uporabljati klasična sredstva, ki pa strokovno niso več primerna. Tako se je zavzela za sistemsko ureditev dostopa do sodobnih oblog, ki bo zaživel tudi v praksi.

Danes se namreč dogaja, da bolniki, ki zbirajo račune za obloge iz medicinskega medu, sicer lahko od zavoda za zdravstveno zavarovanje zahtevajo povračilo, vendar pa zavod nato od zdravstvenega doma oz. drugega izvajalca terja denar nazaj.