znanost 30.1.2019 11:18

Odziv raziskovalcev na implementacijo Načrta S

Ljubljana/Bruselj, 30. januarja - Prihodnji petek se izteka rok za odzive na smernice za izvedbo Načrta S, pobude za poln in takojšen dostop do znanstvenih publikacij do leta 2020. Svoj odziv so v ponedeljek podale tudi tri organizacije, ki v Evropi zastopajo raziskovalce na začetku kariere in že uveljavljene raziskovalce. S smernicami se v splošnem strinjajo, izpostavljajo pa tri pomisleke.

Ljubljana.
Računalnik, informatika, digitalna varnost, tehnologija, internet, programiranje, računalniška varnost, tipkanje, pisanje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Načrt S je pobuda Koalicije S s ciljem, da bodo od 1. januarja 2020 v odprtem dostopu ali na platformah, ki zagotavljajo odprt dostop, objavljene vse znanstvene publikacije, ki so nastale v okviru aktivnosti, podprtih z javnim financiranjem.

Bistvo načrta je 10 principov, ki so trenutno v postopku preoblikovanja v sklop smernic za implementacijo. Na smernice so se odzvali tudi Združenje alumnov Marie Curie (MCAA), Mlada akademija Evrope (YAE) in Evropski svet doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev (Eurodoc), katerega član je tudi slovensko društvo Mlada akademija.

Vse tri organizacije močno podpirajo poglavitne cilje odprte znanosti in Načrta S, ki so ga v skupni izjavi komentirali že septembra lani. S tokratno izjavo ponovno potrjujejo svojo splošno podporo ter obenem podajajo stališča glede smernic za implementacijo.

Kot so zapisali v skupni izjavi, objavljeni na spletni strani Mlade akademije, vse tri organizacije pozdravljajo upoštevanje začetnih pomislekov ter odprto razpravo o smernicah s strani Koalicije S, izpostavili pa so tri pomisleke.

Po njihovem mnenju je potrebno minimizirati vpliv na doktorske disertacije ter podpreti društva in modele brez avtorskih pristojbin. Načrt S namreč po besedah Ane Slavec iz društva Mlada akademija založbam nalaga nekaj tehničnih zahtev, zato jih založbe, ki operirajo z omejenimi sredstvi, ne bodo mogle uresničiti brez dodatne podpore.

Poleg tega pa morajo institucije in financerji ne le podpisati, temveč tudi implementirati deklaracijo o presoji raziskovalnega dela (DORA) ter posodobiti evalvacije raziskav in raziskovalcev.

Pri evalvacijah raziskovalcev in razdeljevanju sredstev za raziskave namreč trenutno pogosto štejejo predvsem kvantitativni kriteriji, ki jih je po besedah Slavčeve z objavljanjem v odprtem dostopu težko dosegati. Največ točk namreč prinesejo objave v revijah, ki niso odprto dostopne ali odprti dostop ponujajo kot plačljivo opcijo.

"Želimo, da se financerji raziskav zavežejo k spremembi meril ocenjevanja dela raziskovalcev. ARRS pri nekaterih razpisih že dela premike v tej smeri, vendar zaenkrat še ne pri vseh," je še dodala Slavčeva.

Kljub nekaj težavam pa v Mladi akademiji menijo, da je odprti dostop prava smer. Znanje, financirano iz javnih sredstev, bi namreč po mnenju Slavčeve moralo biti dostopno vsem, ne pa biti skrito za plačljivimi zidovi.

Slednji po besedah Slavčeve predstavljajo težavo predvsem za neodvisne raziskovalce ali pa za raziskovalce z manjših institucij, ki si ne morejo privoščiti plačevanja visokih cen naročnin na znanstveno literaturo. "Menimo, da brez odprtosti ne more biti transparentnosti in reproducibilnosti, ki sta ključni, da znanosti sploh rečemo znanost," je še dodala Slavčeva.

Načrt S je v začetku septembra 2018 naznanila Koalicija S, zavezništvo nekaterih evropskih agencij financerk, med njimi tudi ARRS, ter sodelujočih Evropske komisije in Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), združenih s ciljem uresničitve popolnega in takojšnjega odprtega dostopa do znanstvenih publikacij do leta 2020.