STAznanost
Humanistika in družboslovje

Gospa s pokopališča pod Gosposvetsko cesto buri duhove National Geographica

Ljubljana, 4. februarja - Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, ki je pritegnila tudi zanimanje revije National Geographic - odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi.

Kot so nedavno zapisali pri reviji National Geographic, so arheologi, ko so avgusta predlani začeli z izkopavanji pred prenovo Gosposvetske ceste, seveda pričakovali zanimiva odkritja, a odkritje grobnice je bilo nekaj prav posebnega.

Arheologom zgodnjekrščanska grobnica namreč ponuja zanimiv vpogled v poznorimsko obdobje v Emoni, kjer je krščanstvo cvetelo vse od zadnjih pregonov pod Dioklecijanom v zgodnjem četrtem stoletju pa do sredine petega stoletja, ko so rimsko mesto uničili Huni.

Kot je za revijo pojasnil arheolog Andrej Gaspari, ki bo najdbe z Gosposvetske ceste podrobneje predstavil na novinarski konferenci v četrtek, grobnica ženske, okoli katere so želeli biti pokopani takratni prebivalci Emone, predstavlja središče celotne nekropole z več kot 350 grobovi, med katerimi so bili povsem preprosti sarkofagi pa tudi razkošni družinski mavzoleji.

Skozi čas se je spremenila tudi grobnica sama, saj obstaja možnost, da so v desetletju po smrti ženske prvotno kapelico porušili in okoli groba zgradili precej večjo zgradbo.

V samem grobu te neznane, a po ocenah arheologov očitno pomembne ženske, pa so odkrili tudi skledico iz modrega stekla, ki jo na zunanji strani krasijo motivi vinske trte, na notranji pa napis v grščini "Pij, da boš živel večno, na mnoga leta".

Kot so še zapisali pri reviji National Geographic, skledica, ki so jo morda uporabljali v vsakodnevnem življenju ali pa ob pogrebnih slovesnostih, izvira iz vzhodnega Sredozemlja.

Celoten članek Marjana Žiberne je dosegljiv na naslovu https://www.nationalgeographic.com/culture/2019/01/mystery-woman-cemetery-ljubljana-slovenia-archaeology/.