Prihodnost zdravljenja raka je v kombinaciji standardnega zdravljenja s konopljo

Kanabinoidi so organske bioakitvne molekule konoplje, ki nastajajo tekom biokemijske pretvorbe v naravi, nekaj pa je tudi sintetskih. Med najbolj poznanimi kanabinoidi sta kanabidiol oziroma CBD in tetrahidrokanabinol oziroma THC, sicer edini kanabinoid, ki ima tudi psihoaktivne snovi.

Te naravne učinkovine, ki imajo proti-rakav učinek, zadnja leta preučujejo tudi na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer deluje tudi nekdanja dolgoletna direktorica NIB profesorica Tamara Lah Turnšek. Slovenska znanstvenica se že 20 let ukvarja z raziskavami raka, v zadnjih letih predvsem možganskega raka - glioblastoma, pri čemer jo med drugim zanima vpliv kanabinoidov na tumorske celice.

Po mnenju Lah Turnškove je prihodnost zdravljenja raka v kombinaciji kanabinoidov s kemoterapevtiki. Ta kombinacija prispeva k večji učinkovitosti zdravljenja raka, hkrati pa ponuja tudi možnost za zmanjšanje doze kemoterapevtikov, k čemur stremi onkologija.

Občutljivo, a obetavno področje raziskav

Konoplja ima po besedah Lah Turnškove poseben položaj med biološkimi in naravnimi učinkovinami, ki se preizkušajo v zdravljenju raka, saj je zaradi možnih psiho-aktivnih učinkovanj, ki jih ima sicer le ena od spojin - THC -, zelo občutljiva in kontroverzna. Kljub temu pa se zdravniki in drugi strokovnjaki vedno bolj zavedajo njenih zdravilnih učinkov.

Kanabinoidi iz konoplje namreč dokazano vplivajo na celo vrsto bolezenskih stanj, pri raku lajšajo bolečino in slabost, ki sta posledici kemoterapije, pospešujejo apetit, njihov zdravilni učinek pa je dobro poznan tudi pri otroški epilepsiji, Alzheimerjevi bolezni, visokemu krvnemu tlaku, hepatitisu ipd., velik potencial pa imajo tudi za primarno zdravljenje zgodnjega raka.

Dejstvo, da kanabinoidi zavirajo rast in invazivnost tumorskih celic, v živalskih poskusih pa celo do skrajne meje upočasnijo sistemsko napredovanje raka, je namreč vedno bolj dokazljivo. Še vedno pa ni dovolj rezultatov kliničnih raziskav, ki bi zajele večje število bolnikov ter s tem dale zanesljive statistične dokaze o določenih učinkih.

Lah Turnškova sicer meni, da bodo kanabinoide v prvi fazi kliničnih poskusov, ki že potekajo, preizkušali predvsem kot zdravila za lajšanje simptomov, raziskave slovenskih raziskovalcev na NIB pa so usmerjene v primarno zdravljenje tumorja - da bi kanabionoide, če se potrdi njihovo proti tumorsko delovanje, predpisovali v prvih stadijih bolezni.

Raziskave kanabinoidov na NIB

Raziskovalci pod vodstvom Lah Turnškove preučujejo učinke kanabinoidov na najbolj pogost in najbolj agresiven možganski tumor - glioblastom. Največ raziskav kanabinoidov je narejenih ravno za to vrsto raka, med drugim tudi zato, ker se v možganih nahaja posebno veliko število receptorjev, na katere se vežejo kanabinoidi.

Kanabinoidni receptorji, predvsem receptor CB1, v naših možganih uravnavajo povezave med nevroni, kar je raziskovalce vodilo k hipotezi, da bi lahko snovi, ki se vežejo na te receptorje, kot so kanabinoidi iz konoplje, uporabili v boju proti raku možganov.

Z oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana raziskovalci prejemajo vzorce bolnikov, iz katerih nato pridobivajo celice možganskih tumorjev in rakave matične celice. Na teh opravljajo analize in preučujejo vpliv kanabinoidov, nato pa vpliv preizkušajo še v živalskih poskusih, pri katerih so se za najbolj primerne izkazali modeli rib cebric.

Raziskujejo celo paleto razmerij med različnimi vrstami kanabinoidov iz konoplje ter merijo sinergije teh snovi s kemoterapevtiki, z namenom, da bi ugotovili, za katero podvrsto tumorja bi bili ti najbolj učinkoviti.

V sodelovanju s skupino raziskovalcev na Onkološkem inštitutu pod vodstvom Simone Bošnjak in Nataše Debeljak z Medicinske fakultete v Ljubljani so tudi ugotovili, da raziskovani kanabinodi ne motijo delovanja kemoterapevtika tamoksifena in nekaterih drugih na celice raka dojke, kar je bil ugovor proti njihovi uporabi v tej vrsti raka. "Nasprotno, lahko bi ga celo izboljšali," je povedala Lah Turnškova.

Tarča raziskovalcev so matične celice

V zadnjem času raziskovalci NIB veliko pozornosti posvečajo predvsem rakavim matičnim celicam, ki nastanejo zaradi mutacije navadnih celic ter nosijo genski zapis za razvoj tumorja, zato so dobre tarče za zdravljenje, a tudi velik izziv.

Rakave matične celice so namreč zelo obstojne, kemoterapija jih ne ubije, temveč le uspava, celice pa so se sposobne ponovno zbuditi. "Če bi ugotovili, zakaj so matične celice bolj občutljive kot druge tumorske celice, bi bil to velik dosežek pri zdravljenju raka," je dejala Lah Turnškova ter dodala, da je iskanje zdravil proti matičnim rakavim celicam danes namen vseh raziskovalcev.

Raziskovalci NIB so doslej ugotovili, da kanabinoid CBD zelo dobro deluje tudi na rakave matične celice. Preizkušajo pa tudi kombinacije s standardnimi terapijami.

Sodelovanje s partnerji iz Italije

Pri raziskavah konoplje slovenski raziskovalci že skoraj desetletje sodelujejo s partnerji iz Italije. Po uspešnem projektu pod okriljem programa Interreg Italija-Slovenija z naslovom Glioma, ki se je zaključil leta 2013 in ga je vodila Lah Turnškova, so štiri leta kasneje pridobili nadaljevalni projekt Trans-glioma, ki ga vodi Radovan Komel z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Namen projekta Trans-glioma je med drugim izboljšati sodelovanje med ključnimi raziskovalci in zdravniki - nevrokirurgi in nevroonkologi. Glavni cilj pa je vzpostavitev enotne regionalne banke glioblastomov, ki bo vsebovala tako vzorce tkiv kot tudi vse analitske in klinične podatke tumorjev za raziskave in zdravljenje te agresivne bolezni. Gliobanko vzpostavlja podjetje Biosistemika, spin-off podjetje Nacionalnega inštituta za biologijo.

Upoštevati morajo stroge varnostne predpise

Za raziskovalno delo s konopljo so morali na NIB pridobiti posebno dovoljenje etične komisije z medicinsko etiko in ministrstva za zdravje za delo s prepovedanimi drogami.

Varnostni predpisi so po besedah Lah Turnškove zelo strogi, celo pretirani, vendar so jim zadostili. Epruvete s preparati iz konoplje so zato skrbno shranjene v sefu v hladilniku, ki se nahaja v zaklenjeni sobi z rešetkami na oknu. Preparate iz konoplje jim sicer zagotavlja izraelsko-avstralsko podjetje MGC Pharmaceuticals, ki ima podružnico v Ljubljani.

Prihodnost v sintetskih kanabinoidih

Ena izmed težav pri prijavljanju kliničnih študij je v tem, da izvlečki oziroma izolati kanabinoidov iz rastlin vsebujejo več elementov, zaradi česar ne morejo biti vedno enaki oziroma dovolj dobro standardizirani, kot se to zahteva za sintetska zdravila, kljub temu, da rastline gojijo v rastlinjakih v točno določenih pogojih. V pred-kliničnih študijah zato raziskovalci preiskujejo, ali so ta odstopanja lahko dopustna.

Drugo obetajočo rešitev pa predstavlja zdravljenje s sintetskimi kanabinoidi, ki so podobni nam lastnim enodkabinoidom. Na raziskavah sintetskih kanabinoidov danes dela 89-letni Raphael Mechoulam, oče raziskav konoplje, ki je v 60. letih 20. stoletja prvi opisal THC.

Svoje raziskave in inovacijo - novo družino stabilnih sintetičnih molekul kanabinoidnih kislin, v katerih vidi velik potencial za uporabo v medicini -, je prvič predstavil na letošnji mednarodni konferenci CannMed 2019 v ZDA.

Legalizacija konoplje za namen raziskav in ureditev črnega trga

Po mnenju Lah Turnškove je v Sloveniji pa tudi v svetu poleg pomanjkanja denarja za tovrstne raziskave problem, da ni povezave oziroma sodelovanja med raziskovalci in onkologi oziroma kliniki.

Prepričana je, da bi država morala vložiti denar v tovrstne raziskave ter konopljo za medicinske namene tudi legalizirati, "predvsem, ker to želijo oziroma celo zahtevajo tudi bolniki sami".

Zaradi pomanjkanja kliničnih raziskav, ki izvira iz dejstva, da je bila konoplja skoraj celo stoletje kriminalizirana, se je namreč po besedah Lah Turnškove razvila "nevzdržna situacija, kjer bolniki zdravijo sami sebe, brez ali z vednostjo zdravnika, slednji pa so v zadregi, ali naj predpisujejo nekaj, kar še ni popolnoma raziskano".

Lah Turnškova je še opozorila na nedavne polemike glede toksičnosti kanabinoidov, kot je CBD, ki so se pojavile v javnosti. Pojasnila je, da kanabinoidi, kot je CBD, niso toksični, razen v primerih, ko konoplja že sama po sebi vsebuje težke kovine ali toksine iz bakterij ali gliv. To pa je odvisno od zemlje. Konoplja namreč močno akumulira toksine iz zemlje, zato bo, če raste na onesnaženi zemlji, vsebovala zdravju škodljive snovi.

Lah Turnškova zato podpira zakonsko regulacijo konoplje, "s čimer bi ljudem omogočili dostop do preparatov, ki so preverjeni, čisti in niso toksični, a imajo vrsto znanstveno dokazanih pozitivnih učinkov". "Zavlačevanje sprejetja ustrezne zakonodaje s strani političnih teles, ki so v Slovenji za to področje odgovorna," pa je po njenem mnenju "družbeno neodgovorno."