STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Na fakulteti za elektrotehniko o inženirskem pogledu na smučarske skoke

Ljubljana, 21. marca - Član Inženirske akademije Slovenije (IAS) Božidar Brudar je v sredo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko predstavil inženirski pogled na smučarske skoke. Želi si, da bi njegove ugotovitve uporabljali trenerji smučarskih skakalcev, ki bi v praksi preverili, v kolikšni meri se njihove praktične izkušnje skladajo z njegovim modelom.

Brudar je več kot četrt stoletja spremljal prenose skokov iz Planice in drugih prizorišč ter si pri tem izpisoval hitrost na odskočni mizi, dolžino skoka in meril čas, ko se je skakalec zadrževal v zraku. Spremljanje skokov je dopolnil z lastnim teoretičnim razmišljanjem ter meritvami 25 skakalcev na skakalnici v Engelbergu v Švici, ki jih je leta 2006 naredil Heini Gasser.

Iz tega je izpeljal ideje o tem, kako bi lahko smučarski skakalci povečali dolžino skokov. Svoja predvidevanja je nedavno objavil tudi v knjigi Smučarski skoki, ki je izšla v samozaložbi. Želi si, da bi njegovi rezultati koristili predvsem športni praksi in da bi jih upoštevali in razumevali tudi skakalci, trenerji in projektanti skakalnic.

Brudar je proučeval vse dele skoka, med drugim ga je zanimalo, kakšen vpliv imajo razmere v zraku, kako na dolžino skoka vpliva V slog, položaj rok in sama telesna konstitucija skakalcev. V knjigi med drugim predlaga ponovno ovrednotenje telemarka, ki se mu zdi arhaična in neustrezna oblika doskoka.

Brudar smučarja skakalca obravnava kot togo telo in zato uporabi enačbe, ki veljajo za gibanje togega telesa. Eden izmed pomembnih sklepov, do katerih je prišel, je ta, da hitrost na zaletni mizi in dolžina skoka nista v korelaciji, zato trenerjem svetuje, da vzroke za dolžino skokov iščejo drugje.

Ideja o tem, da hitrost na odskočni mizi nima bistvenega pomena za dolžino skokov, sicer ni prepričala trenerja B-reprezentance v smučarskih skokih Igorja Medveda, ki se je na predavanje pripeljal iz Planice. Kot je povedal za STA, sami ugotavljajo, da je zaletna hitrost najbolj pomembna oziroma v največji korelaciji z dolžino skoka.

"Če primerjamo na raznih ravneh, od mladinskih do svetovnega pokala, ter vzamemo slabše, srednje dobre in najboljše tekmovalce, so v povprečju najhitrejši tudi najboljši. Če se lotimo analize posameznika, ko ta ni v dobri formi in skače manj, ima ponavadi tudi slabše hitrosti. Ko mu uspejo hitrost dvigniti, pride počasi v formo in skače dlje," je izkušnje na terenu opisal Medved.

Podpora različnih vej znanosti pri doseganju dolgih skokov je po besedah Medveda dobrodošla. Trenerji namreč po njegovih besedah niso močni na vseh področjih, zato potrebujejo nekoga, ki bi jim to razložil. Trenutno ne sodelujejo z nobenim raziskovalcem oziroma znanstvenikom, kar pa ne pomeni, da niso v preteklosti ali da ne bodo v prihodnje, je dejal Medved.

Po njegovem mnenju je sicer za doseganje dolgih skokov najbolj pomembno, da skakalec razvije čim bolj optimalno hitrost, da poskuša biti v prvi tretjini najhitrejših ter da se poveča površina skakalnega dresa v okviru pravil, ki jih imajo. Z ustreznim krojenjem dresa na določenih mestih se lahko namreč po besedah Medveda poveča tudi hitrost skakalca.

Poleg Medveda se je predavanja udeležil tudi smučarski skakalec Cene Prevc, študent Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Kot je dejal za STA, "bi bil že skoraj greh", če se ne bi udeležil predavanja na temo, s katero se ukvarja že praktično celo življenje. Hkrati pa je dodal, da mu študij elektrotehnike in fizikalno znanje pri skokih ne pomagajo, saj da je "eden takih skakalcev, ki najbolje skačejo, ko se najmanj obremenjujejo".

Predavanje Božidarja Brudarja je bilo drugo v ciklu predavanj IAS, s katerimi želijo javnost seznaniti z dosežki članov IAS in ostalih najboljših slovenskih inženirjev. S predavanji si želijo nagovarjati tako strokovno kot laično javnost. Eden od ciljev je tudi, da se v procese vključijo študenti, zato predavanja v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko potekajo v njihovih prostorih.

Kot so še povedali v IAS, bo junija predaval profesor na ameriški Univerzi Colorado Ronald Šega, slovenski astronavt, ki je bil letos izvoljen za častnega člana Inženirske akademije Slovenije.

IAS že več kot deset let deluje kot samostojna organizacija, ki združuje vrhunske strokovnjake s področja tehniško-naravoslovnih ved in tehnološkega razvoja. Osnovna naloga IAS je promocija inženirjev in inženirstva ter tehnološkega razvoja. V ta namen si prizadeva za ponovno oživitev inovacijskega procesa v slovenskem gospodarstvu in kakovost izobraževanja na področju tehnike in naravoslovja.