Znani prejemniki Jesenkovih nagrad

Jesenkove nagrade so najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved v Sloveniji. Fakulteta nagrade vsako leto podeli v spomin na Frana Jesenka, prvega profesorja botanike na ljubljanski univerzi in enega od ustanoviteljev današnjega Triglavskega narodnega parka.

Profesor Dovč je nagrado prejel za izredne znanstvene, pedagoške in strokovne dosežke, za razvoj animalne genetike in biotehnologije, za spodbujanje kvalitetnega znanstvenega dela in njegove promocije in za razvoj pogojev, ki omogočajo razvoj novih znanj na področju znanosti o živalih in živinoreji v Sloveniji.

Dovč je mednarodno uveljavljen raziskovalec, področja njegovega znanstveno raziskovalnega dela pa opisujejo ključne besede genetika, biotehnologija, celična biologija, filogenija, populacijska genetika, citogenetika, molekularna genetika, epizootiologija, genetski polimorfizmi, genska ekspresija. Rdeča nit raziskovalnega dela je raziskovanje genetskih lastnosti in genetskih markerjev, ki vplivajo na proizvodne lastnosti pri domačih živalih.

Nagrajenka Anka Čebulj je v svoji doktorski disertaciji preverila biokemični odziv plodov jablane na fiziološke motnje, kot so sončni ožigi, steklavost, grenka pegavost in porjavenje kožice. Izsledki doktorske disertacije prispevajo k boljšemu poznavanju biokemičnih procesov, ki se dogajajo v plodovih, v katerih se razvijejo fiziološke motnje. Pridobljena spoznanja bo mogoče uporabiti pri raziskovanju ukrepov za preprečevanje nastanka fizioloških motenj ali njihovo zgodnejše prepoznavanje. Rezultati bodo pripomogli k razvoju cenovno ugodnih nedestruktivnih metod za razvrščanje plodov pred skladiščenjem glede na steklavost, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Nagrajenka Katarina Šoln pa je že v času študija na 1. in 2. stopnji sodelovala v raziskovalni skupini za eksperimentalno botaniko, s štipendijo Slovenskega društva za biologijo rastlin pa je na Univerzi v Cardiffu preučevala vpliv različnih stresnih dejavnikov na izražanje s senescenco povezanega gena. Za magistrsko delo z naslovom Vpliv izvlečkov korenik japonskega in češkega dresnika na kalitev, rast ter strukturne in biokemijske značilnosti vrtne redkvice je prejela fakultetno Prešernovo nagrado.

Priznanja biotehniške fakultete za izredne dosežke so bila podeljena pedagoškim in nepedagoškim delavcem fakultete ter posameznikom izven fakultete, ki so pripomogli k ugledu fakultete. Med prejemniki priznanj je bilo tudi 22 študentov prve in druge stopnje, ki so imeli v koledarskem letu 2018 povprečno oceno najmanj 9,5.

Udeležence slovesne podelitve nagrad, ki je potekala v prostorih Univerze v Ljubljani, je uvodoma nagovoril dekan biotehniške fakultete Emil Erjavec, slavnostni govornik pa je bil Alojz Ihan, slovenski zdravnik mikrobiolog in imunolog ter pesnik, pisatelj in esejist.

Že pred svečanim dogodkom pa je potekala tudi novinarska konferenca, kjer so med drugim predstavili pomembne dosežke zaposlenih na fakulteti s področja raziskovanja. Marko Petrič z Oddelka za lesarstvo je spregovoril o zagotavljanju potrebnih sredstev in uspehu na razpisih Marie Sklodowska-Curie Individualne štipendije (MSCA IF), Nina Kacjan Maršić z Oddelka za agronomijo pa je predstavila znanstveni dosežek, ki ga je oddelek izbral za znanstveni dosežek stroke leta 2018.

Hrvoje Petković z Oddelka za živilstvo pa je predstavil obetavne rezultate mednarodnega projekta v smeri razvoja novih antibiotikov za zdravljenje smrtno nevarnih okužb v bolnišnicah. Hude bakterijske infekcije letno le v Evropi namreč povzročajo okoli 25.000 smrtnih primerov, rezultati mednarodnega projekta pa razkrivajo, da so lahko nekateri aminoglikozidni antibiotiki varni in učinkoviti za zdravljenje hudih infekcij, ki jih povzročajo večkratno odporne patogene bakterije.