Evropska noč raziskovalcev nov opomin, da znanost ni sama sebi namen
Maribor, 2. aprila - S ciljem opomina javnosti na družbeno pomembno vlogo raziskovalcev in znanosti ter njunega vpliva na vsa področja človekovega delovanja se bo Slovenija jeseni ponovno pridružila Evropski noči raziskovalcev. "Ljudi želimo opomniti, da znanost ni sama sebi namen," je danes v Mariboru povedal Stojan Sorčan z ministrstva za izobraževanje.
Evropska noč raziskovalcev, ki sodi pod okrilje evropskega programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, je vseevropska prireditev, ki poteka vsako leto zadnji petek v septembru vse od leta 2005. Vanjo je vsako leto vključenih približno 30 držav in več kot 300 mest.
V Sloveniji bodo letos tako kot lani potekali dogodki v okviru Evropske noči raziskovalcev v sklopu treh slovenskih projektov, ki jih pripravljajo konzorciji Ustanove Hiša eksperimentov, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Na današnji okrogli mizi v Mariboru so predstavniki teh konzorcijev predstavili svoje načrte za letos.
Današnji dogodek, ki ga je gostila mariborska univerza, je po besedah vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča znamenje povezovanja, ki je ključno tudi za napredek v znanosti. "Uspešni bomo samo, če se bomo povezovali, ne pa zapirali v posamezne vrtičke," je dejal.
Osrednji namen Evropske noči raziskovalcev je popularizirati poklic raziskovalca, znanstvenika in ga približati širši javnosti, zlasti mladim. "S predstavitvijo svojega dela bodo raziskovalci imeli priložnost, da pokažejo državljanom, kaj počnejo. Državljani pa se bodo lahko naučili, kako znanost, raziskave in inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti njihovega življenja," je povzel.
"Evropska noč raziskovalcev pomeni odpiranje znanosti javnosti," je dodal Stojan Sorčan z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. "Eno ključnih sporočil tega dogodka je, da znanost ni sama sebi namen, ampak je tu zato, da nam vsem skupaj pomaga," je dejal.
Eden od preddogodkov Evropske noči raziskovalcev bo v ponedeljek v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ko bodo pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja ponovno sadili cvetlice. Lani je ta eksperiment po besedah Mihe Kosa iz ljubljanske Hiše eksperimentov sooblikovalo več kot 1200 ljudi.
Hiša eksperimentov sodeluje v Evropski noči raziskovalcev s projektom Noč ima svojo moč, ki med drugim obsega še znanstvene festivale na glavnih trgih štirih mest, raziskovalne dneve v šestih osnovnih in srednjih šolah ter predavanja v knjižnicah, domovih za starejše in muzejih.
Univerza v Ljubljani oziroma njena filozofska fakulteta vodi projekt Humanistika, to si ti!, s katerim želijo med drugim opozoriti na zapostavljanje humanističnih ved in splošnega zmanjšanja pomembnosti raziskovalnega dela. To je po njihovem prepričanju "delno posledica napačne predstave o delu raziskovalcev, vztrajnih stereotipov in podcenjevanja pomena rezultatov raziskav na izboljšanje kakovosti življenja". S predstavitvami, delavnicami, dnevi odprtih vrat in filmskim festivalom bodo poskušali takšno mnenje spremeniti.
Projekt Univerze v Mariboru je poimenovan Varni z znanostjo in med drugim obsega predstavitve zanimivih preizkusov, delavnice in zabavne prireditve, kot je na primer Akademski humor po slovensko. "Mlade je treba usmerjati v poklice prihodnosti, ne preteklosti. Raziskovalec je že takšen poklic, ki ga računalniki še ne bodo tako hitro nadomestili," je dejal prorektor za prenos znanja Urban Bren.