STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Jure Žalohar predstavil novo fizikalno teorijo za napovedovanje potresov

Ljubljana, 4. aprila - Fizik in ljubitelj geologije Jure Žalohar je predstavil omega teorijo za napovedovanje potresov, ki jo je maja lani objavil v knjigi pri založbi Elsevier. Fizikalno-matematično-geološka teorija je po njegovih besedah plod znanja številnih znanstvenikov s teh področij v zadnjih letih in bi z računalniškim sistemom lahko obrodila rezultate.

Seizmologija kot veda o potresih je v 20. stoletju po njegovih besedah poskušala ta pojav napovedovati s t.i. prekurzorji, denimo z obnašanjem živali, deformacijami v regijah, spremembami hitrosti primarnih in sekundarnih seizmičnih valov in emisijami radona, a je bila le delno uspešna. Po letu 1950 so seizmologi odkrili in posvečali študije več kot desetim najrazličnejšim pojavom, ki bi bili vzrok potresov - vse je navedel v knjigi The Omega-Theory: A New Physics of Earthquakes (Omega teorija: Nova fizika o potresih) -, vendar niso podali odgovora na vprašanje njihovega napovedovanja.

Leta 1997 je v reviji Science izšel članek o tem, da potresov ni mogoče napovedati, vendar je stroka raziskovala dalje in razvila dve teoriji na tem področju, ki sta po Žaloharjevih besedah obenem vrhunska dosežka znanosti: teorijo premikanja oziroma podrivanja tektonskih plošč in teorijo žariščnih mehanizmov. Večina potresov namreč nastane na robovih teh plošč.

Nova fizikalna teorija o nastanku potresov, poimenovana omega teorija, v slovenščini bi se lahko imenovala tudi rotacijska teorija potresov ali vrtinčna teorija, ki jo je predstavil Žalohar, pa je sinteza znanja številnih seizmologov, geofizikov in matematikov v zadnjih dveh desetletjih. Kot je povedal, temelji na geologom zelo znanem pojavu, da zemeljski prelomi težijo k vzporednosti in se, podobno kot pri plazovih, med seboj sekajo, aktivacijski čas prelomov pa je premosorazmeren z njihovo velikostjo oziroma dolžino.

Iz teze, da ob vzporednih prelomih nastane serija oziroma sekvenca potresov, kar je leta 1999 prvič opazila skupina japonskih raziskovalcev, po Žaloharjevih besedah izhaja, da so tektonske plošče "velikanske omega celice" in da je v ozadju prelamljanja Zemljine skorje t.i. zlati rez - število, ki določa serijo prelomov. Potresi so torej med seboj na nek način povezani, pri tem pa ima pomembno vlogo rotacija Zemlje, je povedal fizik.

Po njegovih besedah pa omega teorija ni le teorija tektonskih plošč, ampak tudi teorija napovedovanja potresov, saj je iz omenjenega mogoče sklepati, da ta pojav ni naključen, temveč posledica "visoko sinhroniziranih procesov v Zemljini skorji".

Da bo verjetno prišlo do potresa, bi lahko napovedali z natančno analizo, ki bi prepoznala sinhronost tektonskih prelomov in tektonske valove, ki jih ti prelomi povzročijo. Iz teorije je sicer že nastal računalniški program T-Tecto, ki trenutno omogoča en model napovedovanja potresov s 64-dnevnim pogledom naprej, in sicer po vzoru meteorologije. Za kaj več pa bi bilo treba vzpostaviti računalniški center, pri čemer se postavlja vprašanje financiranja in kadra, ki bi program pregledoval, je povedal Žalohar.

Kot je povedal geolog Uroš Herlec, direktor podjetja Quantectum, ki želi postati takšen center, bodo takšne prognoze lahko na voljo le ustreznim pooblaščenim institucijam; trenutno se pogovarjajo z upravo za zaščito in reševanje in seizmološkim zavodom. Napovedovanje potresov namreč, kot je dodal predsednik Evropske federacije geologov Marko Komac, odpira etična in filozofska vprašanja, ali takšne podatke sploh posredovati in predvsem komu, da jih bo uporabil na odgovoren način.