Osnutek zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti po mnenju kritikov diskriminatoren do umetnosti
Ljubljana, 8. julija - Osnutek zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti je vznejevoljil predstavnike umetnosti in znanosti, ki svoje dejavnosti usmerjajo v vesolje. Opozorili so, da umetniška dejavnost ni deležna znižanja oziroma opustitve zavarovanja vesoljskih dejavnosti, predvidene za projekte, ki prispevajo k novim znanstvenim odkritjem ali tehnološkemu preboju.
Minuli teden se je zaključila javna obravnava osnutka predloga zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti, s katerim se bi v nacionalno zakonodajo vključilo določbe mednarodne konvencije o vesolju. Osnutek zakona med drugim določa, da je vesoljsko dejavnost mogoče opravljati samo z dovoljenjem, vsebuje pa tudi postopek za njegovo pridobitev. Vključuje odgovornost za škodo, povzročeno zaradi vesoljske dejavnosti, financiranje te dejavnosti, nadzor in kazenske določbe v primeru kršitev.
Kako ravnati v primeru škode, povzročene zaradi vesoljske dejavnosti, je zapisano v 5. členu osnutka zakona. Če 4. točka tega člena vlagatelju zahteve za izvajanje vesoljske dejavnosti nalaga sklenitev zavarovanja za škodo, povzročeno z njegovo dejavnostjo, najmanj v višini 60 milijonov evrov za zavarovalni primer, 5. točka, ki ji sledi, nakazuje na možnost določitve nižjega zneska zavarovanja oziroma celo opustitve zavarovanja za vesoljske dejavnosti, ki so bile že razvite z javnimi sredstvi, oziroma če prispevajo k novim znanstvenim odkritjem ali tehnološkemu preboju.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA zapisali, da je bilo prav omenjeno vprašanje možnosti opustitve zavarovanja za določene projekte deležno največ pomislekov v javni obravnavi osnutka. "Izražena so bila mnenja, da bi 5. točka 5. člena morala enako obravnavati tudi neznanstvene in netehnološke oblike vesoljskih dejavnosti," so sporočili z ministrstva.
Do osnutka kritični predvsem v umetnosti in znanosti
Do 5. točke 5. člena so bili kritični na Inštitutu Jožef Stefan in na ZRC SAZU. Slednji se v sodelovanju z umetniki Draganom Živadinovim, Miho Turšičem in Dunjo Zupančič ter več ruskimi ustanovami že dlje časa posvečajo razvoju in namestitvi umetniškega satelita Umbot MG na zemljino orbito z Mednarodne vesoljske postaje. V svojem zapisu so spomnili, da se dejavnosti Postgravitacijske umetnosti v Sloveniji izvajajo že od leta 1995 in imajo mednarodni odmev.
Kot med drugim piše v pripombah, ki jih podpisujeta direktor instituta Jadran Lenarčič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar, osnutek zakona "daje občutek, da je pripravljen za potrebe trenutnih projektov ministrstva za gospodarstvo ter na način, da omogoča ugodnosti zgolj za projekte, ki se izvajajo v sklopu javnega financiranja programov in projektov ministrstva". Dodala sta, da ministrstvo tako potrjuje svojo dosedanjo prakso, "ki neenako obravnava negospodarsko, netehnološko in neznanstveno ukvarjanje z vesoljem, kot so npr. kultura, umetnost in humanistika".
Kot neprimeren so predlog ocenili tudi že omenjeni umetniki, ki se 25 let stoletja ukvarjajo z vesoljsko dejavnostjo in so bili tudi prvi ustanovitelji Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
V svojem komentarju so zapisali, da so se ob objavi osnutka zakona sprva razveselili, da bo tudi njihov satelit lahko registriran kot vesoljski objekt, nato pa ugotovili, da jih 5. točka 5. člena diskriminira. Ta točka bi morala po njihovi presoji "temeljiti na enakovrednem spodbujanju vseh oblik izobraževanja, raziskav, razvoja ter kulturno-umetniške dejavnosti, ki se izvajajo v ustanovah javnega prava ter s tem omogočanju slovenske suverenosti v vesolju".
Za pripombe resorjev pristojnih za negospodarsko, netehnološko in neznanstveno ukvarjanje z vesoljem bo še priložnost
Kot so za STA med drugim sporočili z gospodarskega ministrstva, bo osnutek zakona popravljen "v skladu s smiselnimi pripombami", nato pa bo poslan v medresorsko obravnavo, katere dolžino na ministrstvu težko predvidijo. Obravnava bo priložnost, da svoje pripombe na osnutek podajo tudi resorji, ki so pristojni za negospodarsko, netehnološko in neznanstveno ukvarjanje z vesoljem.
Na ministrstvu so še navedli, da bo osnutek zakona posredovan na vlado in nato v DZ predvidoma septembra. "Če ne bo prišlo do večjih zatikanj", naj bi bil zakon sprejet ob koncu leta ali v začetku naslednjega.
V Sloveniji sta bila doslej izdelana dva satelita, ki sta primerna za izstrelitev v vesolje, Nemo HD, ki je bil razvit v Centru odličnosti Vesolje - Si, in Trisat, ki sta ga razvila Univerza v Mariboru in podjetje Skylabs. Predvidoma ju bodo v vesolje izstrelili septembra.