Slovenski študenti v družbi Nobelovih nagrajencev

Srečanje, ki vsako leto v ospredje postavi drugo področje, je letos posvečeno fiziki. Med izpostavljenimi temami so laserska fizika, gravitacijski valovi ter temna snov, na dogodku pa je bilo mogoče slišati tudi predavanja na temo grafena, kvatnih tehnologij, pa tudi biologije.

Letošnjega dogodka se udeležuje 39 Nobelovih nagrajencev ter 580 perspektivnih mladih raziskovalcev in podoktorskih raziskovalcev s celega sveta, ki so uspešno prestali selekcijski postopek. Med njimi so tudi štirje slovenski študenti Jan Ravnik, Marko Medenjak, Gal Lemut in zamejski Slovenec Giovanni Banelli.

Srečanja, ki potekajo že vse od leta 1951, so zasnovana kot forumi za izmenjavo mnenj, izkušenj in znanja med znanstveniki različnih generacij, kultur in disciplin.

Ideji izmenjave in dialoga sledi tudi program, ki poleg klasičnih predavanj in panelnih razprav ponuja tudi bolj interaktivne dogodke, kot so denimo t.i. agora pogovori, kosila z Nobelovimi nagrajenci in znanstveni sprehodi, kjer imajo mladi udeleženci dogodka priložnost sproščenega druženja in pogovora z Nobelovci.

Slovenski študenti so se na dogodek prijavili na pobudo svojih mentorjev oziroma vodij raziskovalnih skupin. Strinjali so se, da je dogodek pomembna izkušnja tako z vidika sklepanja novih poznanstev kot tudi v raziskovalnem smislu.

Kot je za STA povedal Ravnik z Instituta Jožef Stefan, ki bo po zagovoru doktorata odšel na podoktorsko izobraževanje v Švico, je dober občutek biti med izbranimi mladimi znanstveniki, ki so dobili priložnost druženja z Nobelovci.

Na dogodku je opazil, da se nekateri Nobelovi nagrajenci želijo pogovarjati le o fiziki, drugi pa sploh ne. "Od vsakega Nobelovca slišiš nove stvari, z nekom se pogovarjaš o teoriji in eksperimentih, z drugimi pa o življenju na sploh. Radi delijo kakšen nasvet in kaj zanimivega z njihove poti," je povedal Ravnik.

Tudi doktorski študent Gal Lemut, ki na Nizozemskem sodeluje pri raziskavah teoretične fizike trdne snovi, je navdušen nad možnostjo spoznavanja ogromnega števila ljudi iz različnih disciplin ter spoznavanja zgodb Nobelovih nagrajencev in poslušanja njihovih nasvetov.

"Iz tega stališča se zdi, da bom na osebnem in profesionalnem nivoju nekaj dobil ter pridobil nasvete ljudi, ki se s tem področjem ukvarjajo pet ali pa 50 let dlje kot jaz ter so prejeli največjo nagrado, ki jo lahko dobiš na področju fizike," je povedal Lemut.

Zamejski Slovenec Banelli iz Špetra v Benečiji, ki v Münchnu dela doktorat na področju teoretične fizike delcev, se je v okviru srečanja Nobelovih nagrajencev med drugim udeležil znanstvenega sprehoda z Nobelovim nagrajencem Davidom J. Grossom ter se pogovarjal z Nobelovim nagrajencem Carlom Rubbio. "Na ta način vidiš, kakšen odnos imajo Nobelovi nagrajenci do znanosti in teorije, če so zelo odprti ali pa imajo stroge ideje," je povedal Banelli.

Po mnenju Marka Medenjaka, podoktorskega raziskovalca s področja teoretične fizike na univerzi v Parizu, pa je dodana vrednost srečanja ta, da imajo priložnost slišati, kaj se dogaja na področju fizike na širši ravni. "Na konferenci smo namreč pogosto zaprti v majhne kroge, zato je dobro slišati, kaj se dogaja drugje, predvsem s strani ljudi, ki so bili ali pa so še vedno vodilni na svojih področjih."

Srečanje Nobelovih nagrajencev se je s slavnostim odprtjem začelo v nedeljo, sklepni dogodek pa bo tradicionalni izlet z ladjo na otok Mainau, kjer bo potekala zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad za najboljše posterje ter panelna razprava, na kateri se bodo spraševali, kako lahko znanost spremeni svet na bolje.