Tradicionalno srečanje Nobelovih nagrajencev letos v znamenju fizike

Srečanje Nobelovih nagrajencev v Lindauu je letna znanstvena konferenca, ki že od leta 1951 poteka na nemškem otoku Lindau, v nemški pokrajini Baden-Württemberg ob Bodenskem jezeru. Dogodek vsako leto v ospredje postavi drugo področje - od kemije, medicine in psihologije ter fizike, vsakih pet let pa je srečanje interdisciplinarno. Letos je srečanje potekalo od 30. junija do 5. julija, posvečeno pa je bilo fiziki.

Kako lahko znanost spremeni svet na bolje?

Srečanje je postreglo z vrsto dogodkov, med njimi sta izstopala med drugim pogovor z Nobelovo nagrajenko za mir leta 2011 Tavakul Karman iz Jemna ter okrogla miza, na kateri so spregovorili o tem, kako lahko znanost prispeva k boljši prihodnosti sveta. Na slednji je bilo govora o tem, kakšne implikacije imajo tektonski premiki v znanosti na ljudi, pozvali so k trajnostni prihodnosti in večji etiki v znanosti, dotaknili pa so se tudi gospodarstva.

Kot je povedal eden od očetov interneta in Googlov glavni internetni evangelist Vinton Cerf, problemi, ki jih imamo z neenakomerno razporeditvijo bogastva in dohodkov, ne prihajajo s področja znanosti, temveč izhajajo iz slabe ekonomije. Po njegovem mnenju znanost sama po sebi ne bo nujno rešila izzivov in problemov človeštva, lahko pa jih rešimo s pomočjo znanstvenega načina razmišljanja in apliciranja znanstvene metode na razumevanje in reševanje problemov.

Medtem ko je Cerf poudaril pomen inženirjev, s pomočjo katerih lahko po njegovem mnenju znanstveno fantastiko spremenimo v realnost, pa je avstralski Nobelov nagrajenec Brian Schmidt menil, da so inženirji zelo dobri predvsem pri razreševanju težav z orodji in vprašanji, ki jih že poznamo. Znanstveniki pa po drugi strani razvijajo nova orodja, za katere nismo vedeli, da obstajajo, ter sprašujejo vprašanja, ki jih doslej nismo znali postaviti.

Nobelov nagrajenec in nekdanji sekretar za energijo ZDA Steven Chu je izpostavil, da je znanost odkritje, ki vodi do boljših rešitev, na družbi pa je, da to znanje uporabi odgovorno. Dotaknil se je tudi meril, ki jih uporabljamo za razvitost držav, ter poudaril, da denimo BDP ne meri pravega bogastva družbe. "Če se pri merjenju BDP osredotočimo na rast in razvoj, ne merimo tistega, kar bi si ljudje želeli, kot je denimo zadovoljstvo, sreča, varnost. Pomembna je tudi kvaliteta našega življenja in še mnogo drugih stvari," je bil kritičen Chu.

Po mnenju Adriane Marais, vodje inovacij v podjetju SAP Africa in direktorice Fundacije za razvoj vesolja iz Južne Afrike ter kandidatke za misijo na Mars, moramo dobro premisliti današnji ekonomski model ter za prioriteto postaviti naravne vire, ne pa povečevanje dobička za peščico. Razumeti moramo, da potrošnja virov, še posebej v razvitem svetu, ni vzdržna, je dejala Maraiseva ter dodala, da sta pri tem ključnega pomena znanost in tehnologija, predvsem pa po njenem mnenju potrebujemo močne vodje z vizijo za prihodnost.

Kot je menil Tim Luce iz mednarodnega projekta ITER, moramo v današnjem svetu težave reševati holistično, znanost namreč po njegovem mnenju ne da vseh odgovorov, ponudi pa paradigmo, s katero napademo problem, okoli tega pa moramo sprejemati odločitve, ki so del skupnega dogovora. Znanstveniki morajo biti po njegove mnenju bolj glasni in politike pozivati, da sprejemajo odgovornost za svoje odločitve in dejanja. "Znanstveniki moramo biti najprej državljani, nato pa znanstveniki," je še dejal Luce.

Šest dni predavanj, pogovorov in druženja

V okviru šestdnevnega dogajanja so bila vsak dan na sporedu številna predavanja in pogovori z znanstvenimi zvezdniki na temo njihovih trenutnih raziskovalnih aktivnosti, njihovega pogleda v zgodovino in prihodnost raziskav, ki so vsakokrat pritegnili ogromno število mladih in starejših znanstvenikov.

Tradicionalno srečanje se je začelo preteklo nedeljo z otvoritveno slovesnostjo, na kateri je Nobelov nagrajenec Brian Schmidt v svojem uvodnem nagovoru pozval mlade znanstvenike k aktivni in večji vlogi pri reševanju družbenih izzivov. Znanstveni program pa se je začel v ponedeljek z uvodnima predavanjema na temo laserske fizike in ekstremne svetlobe lanskoletnih prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko Gerarda A. Mourouja ter Donne Strickland, šele tretje ženske, ki je prejela Nobelovo nagrado s področja fizike.

Torek je bil v znamenju gravitacijskih valov in temne snovi, o kateri so Nobelovi nagrajenci spregovorili na okrogli mizi o temni strani vesolja. Na tej so podali svoj pogled v prihodnost raziskovanja vesolja in temne snovi. Kot so povedali, temna snov ni več tako zelo temna in skrivnostna, saj jo lahko zaznavajo skozi gravitacijo, počasi se tako približujemo njenemu razumevanju, čez deset let pa jo bomo verjetno že popolnoma razumeli, je bilo slišati na okrogli mizi.

V sredo so se med drugim zvrstila predavanja britansko-ameriškega fizika in nobelovca J. Michaela Kosterlitza na temo ustvarjanja novega znanstvenega znanja, nizozemskega nobelovca Martinusa J. G. Veltmana na temo prihodnosti fizike delcev ter ameriškega nobelovca Davida J. Grossa na temo prihodnosti temeljne fizike. Predaval pa je tudi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016 slovenskega rodu Duncan Haldane, ki je spregovoril o prepletenosti in topološki kvantni snovi, drugi kvantni revoluciji. Dan se je zaključil z okroglo mizo na temo kariere v znanosti, na kateri je sodelovala tudi nobelovka Donna Strickland.

Pred petkovim zaključnim dogodkom na otoku Mainau pa so v četrtek med drugim spregovorili še nobelovci Wolfgang Ketterle ter Serge Haroche in David J. Wineland, ki sta predstavila prihodnost kvantnih tehnologij. Pred večernim kulturno in kulinarično obarvanim Bavarskim večerom pa so v četrtek slovesno odprli tudi nov pomol, na katerem so izpisana imena vseh dosedanjih Nobelovih nagrajencev, ki jih bodo vsako leto dopolnjevali z novimi imeni.

Dogodek se je zaključil v petek z izletom na otok Mainau. Program se je začel že na ladji, kjer so med drugim podelili nagrade za najboljše posterje mladih znanstvenikov. Izid glasovanja je bila tako tesen, da so so si prva tri mesta razdelili trije raziskovalci. Prvo mesto sta si razdelila An Pan s Kitajske ter Nemka Vanessa Graber, podoktorska raziskovalka v Kanadi. Na samem otoku sta nato sledila med drugim pogovor z Nobelovo nagrajenko za mir leta 2011 Tavakul Karman iz Jemna ter okrogla miza, na kateri so spregovorili o tem, kako lahko znanost prispeva k boljši prihodnosti sveta.

Dogodek kot forum za izmenjavo znanja in izkušenj

Srečanja Nobelovih nagrajencev se poleg Nobelovcev vsako leto udeleži tudi več sto mladih raziskovalcev in podoktorskih raziskovalcev, ki so uspešno prestali selekcijski postopek. Srečanja so namreč zasnovana kot forumi za izmenjavo mnenj, izkušenj in znanja med znanstveniki različnih generacij, kultur in disciplin.

Ideji izmenjave in dialoga sledi tudi program, ki poleg klasičnih predavanj in panelnih razprav ponuja tudi bolj interaktivne dogodke, kot so denimo t.i. agora pogovori, kosila z Nobelovimi nagrajenci in znanstveni sprehodi, kjer imajo mladi udeleženci dogodka priložnost sproščenega druženja in pogovora z nobelovci. Sproščeno vzdušje za druženje pa predstavljajo tudi številni družabni dogodki, kot so mednarodno druženje, ki je bilo letos posvečeno Južni Afriki, Bavarski večer ali pa t.i. Grill & Chill piknik.

Med letošnjimi izbranci, ki so se imeli priložnost družiti z Nobelovimi nagrajenci, so bili tudi štirje slovenski študenti - Jan Ravnik, Marko Medenjak, Gal Lemut in zamejski Slovenec Giovanni Banelli. Kot so povedali za STA, je bil dogodek pomembna izkušnja tako z vidika sklepanja novih poznanstev kot tudi v raziskovalnem smislu.

Dolga tradicija srečanj

Pobudnika srečanj Nobelovih nagrajencev sta bila fizika Franz Karl Hein in Gustav Wilhelm Parade, oba prebivalca mesta Lindau, ki sta svojo idejo predstavila takratnemu grofu otoka Lindau Lennartu Bernadottu Wisborškemu, članu švedske kraljeve družine.

Po uspešnem prvem srečanju, ki se ga je udeležilo sedem Nobelovih nagrajencev, so se odločili, da bo dogodek vsakoleten. Do danes se jih je zvrstilo že 69, od leta 2008 pa jih gosti najstarejša hči grofa Bernadotta, grofica Bettina Bernadotte, predsednica sveta za srečanja Nobelovih nagrajencev v Lindauu in članica odbora Fundacije srečanj Nobelovih nagrajencev v Lindauu.