STAznanost

Botanični vrt Univerze v Ljubljani z dolgo zgodovino, a s premalo denarja od države

Ljubljana, 11. julija - Ob 209-letnici delovanja botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so danes na novinarski konferenci predstavili njihovo delovanje v preteklem letu. Hkrati so opozorili na mačehovski odnos države, ki nezadostno financira njihov razvoj.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Ruscus aculeatus - Bodeča lobodika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Ruscus aculeatus - Bodeča lobodika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pastinaca sativa var. Fleischmanni - Fleischmanov rebrinec. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Pastinaca sativa var. Fleischmanni - Fleischmanov rebrinec.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pastinaca sativa var. Fleischmanni - Fleischmanov rebrinec. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Pastinaca sativa var. Fleischmanni - Fleischmanov rebrinec.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Ruscus hypoglossum L. - Širokolistna lobodika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Ruscus hypoglossum L. - Širokolistna lobodika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Botanični vrt. Botanični vrt. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana, Botanični vrt.
Botanični vrt.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Ljubljana, Botanični vrt. Botanični vrt. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana, Botanični vrt.
Botanični vrt.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Botanični vrt je bil ustanovljen kot vrt domovinske flore in naj bi predstavljal rastlinje tedanje dežele kranjske širnemu svetu in to funkcijo opravlja tudi v današnjem času. Vrt neprekinjeno deluje že od leta 1810 in po 209 letih še vedno deluje na isti lokaciji. V njem je predstavljenih več kot 5000 rastlinskih vrst iz različnih delov sveta.

Botanični vrt rastlinsko pestrost promovira tudi v tujini. V preteklem letu so pridobili akreditacijo in naziv BGCI conservation practitioner za strokovno delo s področja varovanja rastlinskih vrst. Ta certifikat po mnenju botaničarke Blanke Ravnjak že odmeva med tujimi sodelavci. "Tuji sodelavci so za nas zelo pomembni, ker je v slovenski navadi, da na domačem pragu, četudi si dober in uspešen, nisi nič vreden, dokler tega ne povedo tujci," je še dodala Ravnjakova.

Še vedno aktivno sodelujejo pri projektu LIVE Naturaviva, kjer sodelujejo z drugimi devetimi partnerji na področju biodiverzitete. Posebno pozornost namenjajo tudi ogroženim rastlinskim vrstam, ki so na rdečem seznamu. Direktor botaničnega vrta Jože Bavcon je ob tem pojasnil, da se trudijo obiskovalcem, tako najmlajšim kot tistim najstarejšim, pokazati, "kako je pomembno, da imamo na cestnem robu toliko rastlin, kot jih imajo na angleškem vrtu".

Vsako leto gostijo tudi tri do štiri tuje študente, ki pridejo na izmenjavo. Prihajajo tako krajinski arhitekti kot tudi biologi in agronomi, ki tukaj preživijo od tri do šest mesecev in se spoznavajo s praktičnim delom v botaničnem vrtu. Letos so prav tako že četrtič gostili poletno šolo tajvanskih študentov.

Veliko sodelujejo tudi z mestno občino Ljubljana. Tako so po besedah Bavcona sodelovali pri ozelenitvi, v tivolskem rastlinjaku pa je v sodelovanju nastala galerija Steklenik.

V lanskem letu so bili povabljeni k sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim centrom Soča, da ustvarijo terapevtski vrt, ki je trenutno še v nastajanju. Kot je pojasnil Bavcon, lahko različne strukture listov pripomorejo k pridobivanju čutnih sposobnosti za tip.

"Kljub temu, da dosegamo svetovni vrh, država tega ne zna prepoznati," je ob tem opozoril Bavcon. Pojasnil je, da dobijo od države zgolj tretjino sredstev, dve tretjini pa jih pridobijo na trgu. "Lahko bi imeli bistveno več projektov, ampak delujemo v sklopu fakultete, kjer je dovoljena samo določena količina financiranja," je še dodal.

Letos je poleg 100-letnice Univerze v Ljubljani in 209-letnice botaničnega vrta tudi Humboldtovo leto. "Zaradi slavnega moža, ki je padel v pozabo, smo se odločili, da postavimo razstavo," je o naravoslovcu in raziskovalcu Aleksandru von Humboldtu povedala Ravnjakova.

Bacon je danes predstavil tudi ciklamo sorte Idrija, ob tem pa omenil, da jim je ministrstvo letos priznalo tri sorte ciklam in dve sorti zvončkov.