V ljubljanskih gozdovih 102 vrsti ptic, šakal, gams in muflon
Ljubljana, 24. avgusta - Širše območje Ljubljane meri 211 kvadratnih kilometrov, od tega je 62 kvadratnih kilometrov gozdov. Neposredna bližina mesta pa je dom mnogih živali. Ljubljana z okolico ima okoli 300.000 prebivalcev, vsaj toliko pa je samo ptic, ki vsako leto gnezdijo na tem območju. Tu lahko najdemo zelo ogrožene vrste, tudi take, ki naj bi že izumrle.
Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki se v celoti nahaja neposredno v urbanem delu Ljubljane so upravljavci tako opazili ptico čapljico, ki je v Sloveniji močno ogrožena vrsta in je po besedah Luke Šparla iz službe krajinskega parka domnevno izumrla vrsta. Prepoznamo jo predvsem po majhnosti v primerjavi z drugimi čapljami, po čemer je tudi dobila ime. Po podatkih upravljavca pa so na območju krajinskega parka opazili tudi domnevno izumrlo vrsto raka jelševec ali potočni rak, ki je bil včasih v slovenskih rekah zelo razširjen, njegova populacija pa je drastično padla po okužbi z račjo kugo, ki jo je s seboj prinesla tuja vrsta potočnega raka iz Amerike.
Sicer pa samo na območju Tivolija, Šišenskega hriba in Rožnika živi 496 vrst metuljev, 112 vrst hroščev, 102 vrsti ptic, od tega jih 68 vrst v mestu tudi gnezdi, našteli so tudi 52 vrst pajkov, 36 vrst kačjih pastirjev, 12 različnih plazilcev in osem vrst netopirjev, je povedal Šparl. Od sesalcev lahko sprehajalci na tem območju najdejo gozdno rovko, beloprsega ježa, navadnega polha, veverico, srno in celo vidro. Po besedah Marka Jonozoviča iz zavoda za gozdove poleg srnjadi znotraj ljubljanskega obroča na ravninskem delu živita še poljski zajec in fazan, na negozdnih površinah lisica, jazbec in kuna belica, ob vodotokih pa tujerodni vrsti pižmovke in nutrije.
Rjavi medved redko zaide v gozdove znotraj ljubljanske obvoznice
Od velikih zveri v gozdove znotraj ljubljanske obvoznice zelo redko zaide tudi rjavi medved, je razložil Jonozovič. V urbani del mesta pride preko predora Golovec, ki živalim omogoča dostop preko avtoceste, ali pa izbere težje načine, kot je plezanje preko ograje avtoceste ali preko nadvozov in podvozov, je še dodal Jonozovič. Volka in risa v zadnjih desetletjih znotraj ljubljanskega obroča niso zasledili, je še povedal.
Se pa rjavi medved raje zadržuje v širši okolici Ljubljane, zelo pogosto ga je moč opaziti na jugozahodnem delu Ljubljanskega barja. Po besedah Jonozoviča na barju medved v nasadih koruze in raznih drugih poljščinah najde hrano, predvsem pa večji mir kot v okoliških gozdovih. Na barje pa občasno zaide tudi volk, je dodal. V kanjonih Iške in Zale pa so opazili celo gamsa, v polhograjskem hribovju, v okolici Dobrove pa poleg gamsa tudi tujerodnega muflona. V gozdnih, delno pa tudi na ravninskih delih širše okolice Ljubljane, pa se zadržujejo tudi divji prašič, navadni jelen in šakal, je še poudaril Jonozovič.
Na območju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba gnezdijo tudi nekatere ogrožene vrste
Med pticami v širši Ljubljani in tudi mestnem središču najpogosteje lahko opazimo domače vrabce, kose, golobe in sinice. V zadnjih desetletjih pa so se tja naselile tudi vrane, ki se zaradi obilice hrane v mestu počutijo varne. Na območju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba pa gnezdijo tudi nekatere vrste, ki so uvrščene na seznam Natura 2000 kot ogrožene vrste v Evropi. To so denimo mlakarica, kanja, veliki skovik in črna žolna, je opozoril Šparl. Na tem območju pa so opazili že tudi ogroženi črno in belo štorkljo ter kavko, je še zapisano na spletni strani krajinskega parka.
V dolgih stoletjih sta se Ljubljana in njena okolica zelo spremenili, mesto se je širilo tako prostorsko kot po številu prebivalcev. Nekatere ptice so se morale temu umakniti in jih danes prištevamo k izginulim ljubljanskim gnezdilkam. V začetku 20. stoletja so na ljubljanskem območju živeli divji petelini, medtem ko so se denimo gozdni jerebi ohranili do konca 20. stoletja. Do pred 30 let pa je v Stožicah gnezdil tudi čuk, je zapisano v knjigi Ptice Ljubljane in okolice, ki jo je v sodelovanju z ljubljansko občino pripravil Nacionalni inštitut za biologijo.
Vsi sprehajalci na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki se bojijo strupenih kač, so lahko med sprehodom pomirjeni. Upravljavci parka namreč med popisom plazilcev v letih 2018 in 2019 prisotnosti gada in modrasa tu niso našli. Po Šparlovih besedah to ni presenetljiv podatek, saj na območju za ti dve vrsti ni ugodnega habitata, ker raje živita v skalnih pobočjih.