STAznanost
Medicina in zdravje

Odkritje letošnjih nobelovcev za medicino pomemben doprinos k razumevanju delovanja celic

Ljubljana, 7. oktobra - Odkritje mehanizma, kako celice zaznavajo ravni kisika in se jim prilagajajo, ki je Williamu G. Kaelinu, Greggu L. Semenzi in Petru J. Ratcliffu prineslo letošnjo Nobelovo nagrado za medicino, predstavlja doprinos k razumevanju in tudi zdravju ljudi, je za STA povedala biologinja Mateja Erdani Kreft.

Švedska, Stockholm. Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo. Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm.
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo.
Foto: Xinhua/STA

"Gre za pomembno odkritje, ki razloži, kako se celice prilagajajo spremembam kisika v okolju. Ti nagrajenci so razložili mehanizem, kako posamezne celice zaznavajo raven kisika in se prilagajajo oziroma odzivajo na dostopnost kisika," je dejala Erdani Kreftova z Inštituta za biologijo celice ljubljanske medicinske fakultete.

Po njenih besedah gre pri odzivanju na raven kisika za enega osnovnih celičnih bioloških procesov, ki pa zaradi pomembnosti kisika omogoča normalno fiziološko delovanje organizmov, saj je vključen v procese, kot sta metabolizem in embrionalni razvoj.

V primeru, da mehanizmi za uravnavanje ravni kisika ne delujejo pravilno, lahko pride do različnih bolezni. V celicah se namreč, ko ni dovolj razpoložljivega kisika, ohranja aktivnost dejavnika HIF in posledično nastajanje rdečih krvničk in tvorbo novih žil oziroma primerno preskrbljenost celic in tkiv s kisikom.

"S tem odkritjem lahko razložimo in iščemo nove strategije za izdelavo zdravil za določene anemije na eni strani in raka na drugi strani, čeprav gre za različna mehanizma. Pri anemijah poskušamo aktivirati procese, ki so ključni za povečanje razpoložljivosti kisika, pri raku pa ravno obratno," je poudarila Erdani Kreftova.

Vendar opozarja, da bo ravno zaradi teh dveh skrajnosti pri razvoju zdravil potrebna previdnost. "Določen proces lahko popravimo, ampak mora biti natančno uravnavanje, da ne bi na drugi strani povzročili škode. Se pravi mora biti zdravilo zelo tarčno, da ne pride do morebiti napačnih odzivov v organizmu," je poudarila.

V vsakem primeru pa so takšna zdravila po njenih besedah zelo pomembna, saj za prihodnost lahko pomenijo "večje preživetje ob določenih boleznih", je pa težko reči, katero od takšnih odkritij bi bilo najpomembnejše. "Vsa ta odkritja in znanost nasploh je eden lepših delov človeškega udejstvovanja na tem planetu," je zaključila.