V Ljubljani simpozij o sv. Hieronimu z več kot 100 strokovnjaki iz 18 držav

Strokovnjaki bodo predstavili svoje najnovejše ugotovitve, povezane s Hieronimom, ki je bil rojen v kraju Strido oziroma Stridon, ki ga arheologi ne znajo še točno določiti, leži pa na območju današnje meje med Slovenijo in Hrvaško oziroma nekje med Trstom in Reko. Pozneje je Hieronima življenjska pot zanesla v vse konce tedanjega rimskega cesarstva, od Rima do Carigrada ter od Sirije do Germanije, ustalil pa se je v Betlehemu, je za STA pojasnil frančiškan in profesor na Teološki fakulteti Špelič.

Podoben simpozij je leta 2006 potekal v Walesu, vendar bo slovenski obsežnejši, saj bo pokrival zelo različna interdisciplinarna področja zgodovine, teologije, eksegeze in percepcije Hieronima v poznejših obdobjih, je povedal Špelič, ki bo v svojem prispevku opisal Hieronimov odnos do svojega rojaka Viktorina Ptujskega. Hieronim ga sicer osebno ni poznal, ker je umrl pred njegovim rojstvom, ga pa je cenil kot mučenca in eksegeta.

Hieronim ga je poimenoval Victorinus noster, kar pomeni, da ga je vzel za svojega, je dejal Špelič, ki meni, da bi ga morali za svojega vzeti tudi Slovenci, saj je bil prvi literarni ustvarjalec na območju današnje Slovenije in prvi, ki je v latinščini razlagal Sveto pismo. Špelič upa, da bo simpozij predstavil tudi druge avtorje v antiki na tem območju in spomnil, da naši kraji v ničemer ne zaostajajo za drugimi deli nekdanjega rimskega cesarstva.

Pobudo za simpozij je pred letom dni dal profesor Rafko Valenčič, ki je edini slovenski avtor, ki je napisal monografijo o Hieronimu. Nastal je mednarodni organizacijski odbor, ki je združil tuje strokovnjake z domačimi ter v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), slovenskih fakultet - teološke in filozofske - ter tujih univerz in institucij poskrbel za simpozij, je za STA povedal tajnik organizacijskega odbora, študent patrologije v Rimu Jan Dominik Bogataj.

Med govorci je omenil predstojnika oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti Andreja Gasparija, ki bo predstavil odkritja ob izkopavanju Gosposvetske ceste v Ljubljani. Najdbe se umeščajo v konec 3. stoletja, v čas, ko si Hieronim dopisuje z različnimi krščanskimi skupnostmi v Emoni. Po Bogatajevih besedah sta iz tistega časa ohranjeni dve pismi - emonskim devicam in prijatelju Antoniju.

Skupno je ohranjenih okoli 150 Hieronimovih pisem v latinščini, ki bodo v prihodnjih letih na voljo tudi v slovenskem prevodu, je povedal Bogataj, ki bo na simpoziju predstavil Hieronimovo interpretacijo evangelijskega odlomka Spremenjenja na gori.

Na vprašanje, zakaj podobe Hieronima pogosto najdemo po slovenskih cerkvah in zakaj so mu nekatere tudi posvečene, je Bogataj odvrnil, da nekaj šteje njegovo rojstvo v teh krajih, obenem pa gre za enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov, poleg sv. Avguština, Gregorija Velikega in Svetega Ambroža. Z Avguštinom Hieronima druži burna mladost in poznejše spreobrnjenje in spokorniško življenje, je še povedal Bogataj.

V sklopu simpozija, katerega častni pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor, bodo pripravili tudi ekskurzijo po krajih, kjer bi lahko bil rojen Hieronim.