Podelili prve Blinčeve nagrade

Med fiziki po navedbah v sporočilu za javnost Instituta Jožef Stefan (IJS) in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta nagrade prvič podelili na današnji slovesnosti, že dlje časa obstaja želja po posebnih nagradah, "s katerimi bi počastili najodmevnejše dosežke in najodličnejše raziskovalce v svoji sferi".

Nagrade so poimenovali v spomin "na življenje in delo enega najuglednejših slovenskih fizikov, akademika Roberta Blinca, ki je umrl leta 2011".

Robert Blinc (1933-2011) je bil eden najprodornejših slovenskih znanstvenikov in velja za utemeljitelja uporabe jedrske magnetne resonance pri študiju fizike faznih prehodov. Njegovi izsledki na tem in sorodnih področjih so bili podlaga za mnoge aplikacije v novih tehnologijah in industrijski praksi.

Imel je tudi eno ključnih vlog pri usmerjanju nacionalne raziskovalne politike. Za svoje delo je prejel številna najvišja jugoslovanska in slovenska državna priznanja, bil je član številnih tujih akademij znanosti in najuglednejših mednarodnih strokovnih združenj ter uredniških odborov strokovnih revij.

Matjaž Perc s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere prejel za svoj "doprinos k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja". Njegovi prispevki so vzpostavili močne vezi med fiziko in družbo na osnovi spodbujanja medsebojnega sodelovanja, zagotavljanja javnih dobrin in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Martin Klanjšek z IJS je nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike prejel za prispevek, objavljen v najprestižnejši fizikalni reviji Nature Physics, ki poroča o obstoju zelo nenavadnih kvazidelcev-anjonov, o katerih je pred štirimi desetletji razmišljal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Prav skupini pod vodstvom Klanjška pa je uspela prva eksperimentalna potrditev njihovega obstoja.

Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike pa je prejel Peter Prelovšek z IJS, ki je v domačem in mednarodnem prostoru nedvomno najbolj prepoznaven slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi.

V svojem zgodnjem obdobju je pogosto sodeloval z Robertom Blincem pri študiju inkomenzurabilnih sistemov. Ključen je zlasti njegov prispevek pri razvoju in študiju teoretičnih modelov inkomenzurabilnih struktur, za kar je leta 1985 prejel Kidričevo nagrado.

Peter Prelovšek je pri znanstvenem delu postavil visoke kriterije, ki jih je nato uveljavljal tudi pri svojih sodelavcih, so še zapisali v sporočilu za javnost.

"Preko sodelovanja v vodstvenih strukturah je bistveno vplival na razvoj teoretične fizike v Sloveniji. Med drugim je zasnoval ter zagovarjal obvezno podoktorsko izpopolnjevanje, kar je vplivalo na dvig kvalitete raziskovalnega dela na področju teoretične fizike kondenzirane snovi."

Med drugim je na IJS vodil odsek za teoretično fiziko, bil je član komisije za nagrade Sklada Borisa Kidriča, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, svetovalec direktorja IJS za področje fizike in član znanstvenega sveta IJS, član komisije za doktorski študij in komisije za raziskovalno dejavnost Univerze v Ljubljani ter član senata Univerze v Ljubljani.

"Širina znanstvenega opusa Petra Prelovška se ne kaže le v širokem obsegu raziskovalnih področij teorije trdnih snovi, na katerih raziskovalno deluje, temveč tudi v razvoju analitičnih in numeričnih metod. V znanstveni sferi je znan kot izumitelj t.i. Lanczoseve metode pri končni temperaturi, ki jo je razvil skupaj s svojim doktorandom Janezom Jakličem in jo danes uporablja več skupin po svetu."