S simulatorjem operacij do več praktičnega znanja urologov
Slovenj Gradec, 4. novembra - Slovenjgraška bolnišnica, ki je bila leta 1974 s prvo operacijo prostate skozi sečnico na tem področju pionirka v širšem evropskem prostoru, je še danes ena močnejših na področju urologije. Tudi zato so v bolnišnici danes opozorili na pomen osveščanja o boleznih in predstavili vseslovensko akcijo zbiranja sredstev za simulator uroloških operacij.
Moški obolevajo za rakom pogosteje kot ženske, slabše kot ženske se tudi odzivajo na presejalne programe, prav tako težje priznajo težave kot ženske. To je le nekaj znanih ugotovitev, zaradi katerih je pred tremi leti nastalo Društvo OnkoMan, ki je danes svoje aktivnosti in prizadevanja predstavilo na novinarski konferenci v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Predstavitev je del dogajanja, ki je v novembru namenjeno osveščanju o boleznih moških, predvsem opozarjanju na rake testisov in prostate.
Čeprav velikokrat inovativno, je področje urologije v Sloveniji podhranjeno, aktivnih urologov je premalo, čakalne dobe za ambulantne preglede pa so dolge. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je trenutno čakalna doba za prvi ambulantni pregled pri urologu več kot 330 dni, je danes povedal predstojnik urološkega oddelka slovenjgraške bolnišnice Marko Zupančič, ki je tudi predsednik Združenja urologov Slovenije.
Trenutno je v Sloveniji 46 aktivnih specialistov urologov, ocena združenja pa je, da bi v državi potrebovali vsaj od 80 do 90 aktivnih specialistov, je dejal Zupančič. Poleg pomanjkanja urologov je razlog za dolge čakalne dobe po njegovem mnenju tudi v organizaciji dela na področju urologije v Sloveniji.
"Ne predstavljam si, da bi zaradi nujne potrebe po ambulantnih pregledih iz operacijskih dvoran trgali ljudi, ki imajo dobre izkušnje za velike operacije, ki jih drugi nimajo," je razložil Zupančič, ki meni, da je razprava o spremembah na ravni države nujna. Ena od možnosti je tudi usmeritev v to, da se posamezna bolnišnica specializira za določeno področje.
V slovenjgraški bolnišnici imajo trenutno šest specialistov urologov in dva specializanta. Letno opravijo od 600 do 650 uroloških operacij, od tega je dobra polovica operacij na mehurju, ostalo so operacije prostate.
Da bi zdravniki, preden začnejo operirati bolnike, pridobili čim več uporabnega praktičnega znanja za urološke operacije, so se v Društvu OnkoMan odločili za akcijo zbiranja sredstev za nakup simulatorja operacij.
Pri tem jih podpira Združenja urologov Slovenije in sponzorji, vseslovenska akcija pa poteka že od začetka leta. Gre za aparat, ki simulira operacije tumorjev na sečnem mehurju in benignih povečanj prostate, ne pa tudi rakavih obolenj prostate. Aparat omogoča tudi učenje laserskih operacij prostate.
Za nakup aparata morajo zbrati okoli 100.000 evrov, simulator pa bo premičen, kar pomeni, da se bo selil med slovenskimi bolnišnicami, so sodelujoči v akciji povedali na današnji novinarski konferenci. Ob tem pa so poudarili, da bi pravzaprav takšen aparat moral že zdavnaj biti del izobraževalnega sistema, kot je to marsikje v tujini.
"Aparat je več kot potreben. Za rakom sečnega mehurja zboli okoli 350 ljudi letno, primerov benigne hiperplazije prostate pa je nekaj tisoč letno," je med drugim razloge za akcijo zbiranja sredstev za simulator operacij predstavil predsednik Društva OnkoMan Gregor Pirc.
Po podatkih Registra raka je leta 2016 v Sloveniji za rakom mehurja zbolelo 367 bolnikov, za rakom prostate pa je v tem letu zbolelo 1690 bolnikov, je povedal Sebastian Jeršinovič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Benigna hiperplazija prostate pa je najpogostejše nerakasto bolezensko stanje moških po 55. letu starosti.