Murkova nagrada etnologinji Ivici Križ
Maribor, 11. novembra - Murkovo nagrado za življenjsko delo na področju etnološkega muzealstva, ki jo danes v Mariboru podeljuje Slovensko etnološko društvo (SED), prejme etnologinja in arheologinja Ivica Križ. Murkovo priznanje bodo dodelili Bojanu Knificu, listini pa Iztoku Ilichu ter Danijelu Cvetku in Kulturnemu, etnološkemu in turističnemu društvu Josipdol.
Podelitev nagrade, priznanja in listin za izjemne dosežke v etnologiji za leto 2019 bo danes ob 17. uri v Sinagogi Maribor. "Ob številnih dogodkih in srečanjih, ki jih organiziramo, ima posebno mesto prav ta dogodek v čast odličnosti naših stanovskih kolegic in kolegov. Letos bomo že 33. leto zapored podelili nagrade, ki so jih leta 1986 ustanovili naši društveni predhodniki in jih poimenovali po našem znanstvenem in strokovnem vzorniku dr. Matiju Murku," so sporočili iz Slovenskega etnološkega društva (SED).
Nagrado je leta 1988 prva podelila takratna predsednica SED Ingrid Slavec Gradišnik, letos pa bo zbrane najprej nagovorila sedanja predsednica društva Alenka Černelič Krošelj. Slavnostna govornica bo lanska Murkova nagrajenka za življenjsko delo Maja Godina Golija.
Komisija v sestavi Katalin Munda Hirnök, Jelka Pšajd, Tomaž Simetinger in Marko Terseglav kot predsednik je soglasno odločila, da letošnjo Murkovo nagrado podeli Ivici Križ. "Zdaj muzejska svetovalka Dolenjskega muzeja v Novem mestu tam že od leta 1980 vodi kustodiat za etnologijo, ki je danes po njeni zaslugi izvrsten in prepoznaven primer etnološkega muzealstva. Na tako visoko raven ga je pripeljala prav nagrajenka, ker je svoje etnološko delo zasnovala široko, s poudarkom na terenskem delu, raziskovanju in predstavljanju. Ob tem se je ves čas zavedala pomena objav in s tem popularizacije etnološkega dela in dediščine," piše v obrazložitvi.
Območje raziskovalnega dela Ivice Križ je ožja Dolenjska, vsebinsko pa način življenja dolenjskega kmečkega in obrtniškega prebivalstva s poudarkom na medičarstvu, lončarstvu, opekarstvu, keramični industriji, lutkarstvu, fotografiji in otroških igračah. Na teh področjih je opravila sistematične terenske raziskave in topografije občin Novo mesto in Šentjernej, obrti pa v Škocjanu in Šentjerneju z okolico. Sproti je s svojim delom seznanjala javnost s številnimi članki v Dolenjskem listu in v strokovnih revijah.
Vrh njenega strokovnega in terenskega dela je stalna etnološka razstava Dolenjska in njeni ljudje. Med občasnimi razstavami pa po obsegu raziskav in objav izstopajo naslednje: Od antičnega vrča do majolike, Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, Nazaj v otroški raj - igre in igrače na Dolenjskem, Pečarska in keramična industrija v Novem mestu, Opekarstvo na Dolenjskem, Fotografija novomeških avtorjev; bila je tudi soavtorica razstave in monografije Tisočletje na okljuku Krke.
Murkovi listini letos prejmeta Danijel Cvetko s Kulturnim, etnološkim in turističnim društvom Josipdol za ohranjanje in oživljanje tradicije in etnoloških posebnosti kraja ter Iztok Ilich za kontinuirano raziskovalno in publicistično delo v etnologiji. Murkovo priznanje pa je komisija dodelila Bojanu Knificu za odmevno razstavo Zakaj valentinovo, če imamo gregorjevo? Praznovanje gregorjevega na Slovenskem danes.
Matija Murko (1861-1952) je deloval na številnih področjih, etnologi in kulturni antropologi pa ga imajo za utemeljitelja etnologije kot znanosti in treh področij etnološkega zanimanja: duhovne, gmotne in družbene kulture.