Dan ARRS stičišče različnih generacij raziskovalcev

Kot je povedal Györkös, letos obeležujejo dve obletnici, 15 let obstoja ARRS ter 35 let obstoja programa mladih raziskovalcev, v okviru katerega je doktorat znanosti pridobilo preko 5000 raziskovalk in raziskovalcev. Za letošnjo 35. generacijo je bilo na voljo 229 mest za usposabljanje mladih raziskovalk in raziskovalcev.

Mladim raziskovalcem v navdih je agencija pripravila že drugi nacionalni dogodek Dan ARRS, ki je po besedah Györkösa namenjen stiku med raziskovalkami in raziskovalci in stiku med različnimi generacijami raziskovalk in raziskovalcev.

Uvodna panelna razprava dogodka je bila namenjena premislekom o temi podnebnih sprememb, kako te vplivajo na področje ekonomije, prava, turizma, prometa, in kakšni so ukrepi reševanje podnebne krize.

Kot so izpostavili panelisti, smo pri soočanju s podnebnimi spremembami neuspešni zato, ker se te dogajajo počasi, na ravni časovne skale življenja človeka. Pomemben razlog za neukrepanje pa je tudi prepričanje ljudi, da bodo znanstveniki že našli ustrezno rešitev, ko bo to potrebno, je povedal Robert Dominko s Kemijskega inštituta.

Ob tem je Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani opozoril, da se nam v primeru nadaljnjega spuščanja vedno več toplogrednih plinov v ozračje do konca stoletja obeta dvig povprečne temperature za štiri do pet stopinj. To pa po besedah Zaplotnika pomeni, da bi se na območjih, kjer bo živela skoraj polovica človeške populacije, vsako drugo ali tretje leto pojavili vlažni vročinski valovi. V tem času bi temperatura v kombinaciji z vlago narasla to de mere, da se telo zdravega odraslega človeka v mirovanju ne bi moglo več ohlajati z znojenjem, kar bi lahko vodilo v smrt.

Zakonsko urejanje tega področja je po besedah Janje Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru zahtevno, veliko večji učinek na potrošnikovo obnašanje pa imajo po njenem mnenju finančne spodbude ali omejitve in cene.

Ekonomisti po mnenju Aljoše Valentinčiča z ljubljanske ekonomske fakultete učinkov podnebnih sprememb še ne znajo vgraditi v sisteme finančnega poročanja, zaradi česar so cene proizvodov pogosto napačne - prenizke. Če bi pri ceni upoštevali tudi denimo vpliv produktov in storitev na vodo ali kmetijstvo, bi bile cene in dobički podjetij bistveno drugačni, je menil Valentinčič.

Kot je še dodal Zaplotnik, se v boju s podnebnimi spremembami vse preveč poudarja odgovornost posameznika. Po njegovem mnenju potrebujemo sistemske ukrepe, kot je denimo ogljični davek. Poleg tega pa sta ključnega pomena tudi dober zgled in vzgoja, kar ne sme biti le v domeni najbolj okoljsko osveščenih staršev, temveč mora postati del izobraževalnega sistema.

V nadaljevanju dogodka so predstavniki Društva Mlada akademija v praktični delavnici podali nekaj nasvetov in napotkov mladim raziskovalkam in raziskovalcem. Sledile pa so predstavitve najvidnejših raziskovalnih dosežkov lanskega leta v sklopu že osme izvedbe projekta promocije znanosti ARRS - Odlični v znanosti 2019.

Dan se bo sklenil s slavnostnim sprejemom nove generacije mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki jih bo uvodoma nagovoril slavnostni govornik, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, prejemnica in prejemniki prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta pa bodo z mladimi delili svoje izkušnje.

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Slovenije Boruta Pahorja.