Slovenski znanstveni sistem je po mnenju znanstvenikov zaprt in rigiden

Zbrane na posvetu je nagovoril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer, ki je še pod vtisom ponedeljkove novice iz Pariza, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco v Ljubljani. "To je velik dosežek za slovensko znanost in Slovenijo postavlja na zemljevid najbolj naprednih držav na svetu," je dejal in omenil še nekaj programov, med drugim program Aleša Debeljaka, ki bo mladim znanstvenikom v tujini omogočil vrnitev domov oz. v slovensko raziskovalno okolje.

Osrednja tema posveta v okviru Meseca znanosti so izzivi mladih v znanosti oz. ustvarjanje pogojev za raziskovalno delo mladih v Sloveniji. Namen je spodbuditi razmislek o različnih ukrepih, tako na ravni institucij kot pri oblikovanju ter implementaciji politik, ki mladim raziskovalcem in raziskovalkam odpirajo priložnosti in ne režejo kril.

Politična sociologinja Julija Sardelič, profesorica na Univerzi Victoria v novozelandskem Wellingtonu, meni, da je treba za vrnitev mladih znanstvenikov v Slovenijo najprej vzpostaviti osnovne usmeritve, kako naj bo odlična znanost strukturirana. Odlična znanost mora biti mednarodna, pravična z enakimi možnostmi, torej izbor najboljših kandidatov ob upoštevanju življenjskih okoliščin in stabilnost znanstvenikov in znanstvenic, je povedala. Pri tem pa so nujni strukturni programi,v katerih bi lahko znanstveniki videli neko prihodnost.

Anže Županič z Nacionalnega inštituta za biologijo je po pridobitvi doktorata na ljubljanski univerzi odšel v tujino, kjer se je izpopolnjeval in bil med drugim v Švici vodja raziskovalne skupine za sistemsko biologijo. Po desetih letih se je zanj ponudila priložnost doma, zato se je z družino vrnil v Slovenijo. A pot nazaj, kot pravi, ni bila lahka.

Županič bi si želel, da bi financiranje znanosti v Sloveniji temeljilo na znanstveniku in ne na znanosti. Predvsem bi si želel gradnjo kariere od začetka naprej, da bi se vrnili nazaj v sistem mladih raziskovalcev. Tako bi se prijavljali za štipendijo in potem iskali priložnost v različnih raziskovalnih skupinah, postdoktorski projekti pa bi bili večletni.

"Če bi bila znanost financirana na ta način, potem bi veliko težav, tudi z reintegracijo, odpadlo. Če sistem ostane odprt za te, ki so že znotraj sistema, ko prideš iz tujine nazaj, veš, v kakšen prijazen sistem se vračaš. Zato je pomembna odprtost, pa tudi možnost novih zaposlitev, ki v trenutnem sistemu financiranja skoraj ne obstaja," je dodal Županič.

Posveta so se udeležili tudi predstavniki društev Mlada akademija, ki združuje mlade, delujoče v raziskovalni in visokošolski dejavnosti v Sloveniji in na tujem, ter VTIS, ki med drugim krepi sodelovanje med Slovenci v tujini in raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami.