STAznanost

Fabio Turone: Znanstveno novinarstvo je prvi imunski odziv na potencialno grožnjo družbi

Ljubljana, 23. januarja - S pogovorom z znanstvenim novinarjem Fabiom Turonom se je sklenil drugi dan letošnjih Dnevov komuniciranja znanosti, ki jih prireja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Kot je ob robu dogodka za STA povedal osrednji gost Turone, bi znanost morala znanstveno novinarstvo sprejeti kot prvi imunski odziv na potencialno grožnjo družbi.

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine. Dnevi komuniciranja znanosti. Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Dnevi komuniciranja znanosti.
Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem.
Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine. Dnevi komuniciranja znanosti. Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem. Novinarka Ksenija Horvat. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Dnevi komuniciranja znanosti.
Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem.
Novinarka Ksenija Horvat.
Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine. Dnevi komuniciranja znanosti. Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Dnevi komuniciranja znanosti.
Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem.
Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine. Dnevi komuniciranja znanosti. Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Dnevi komuniciranja znanosti.
Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem.
Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine. Dnevi komuniciranja znanosti. Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Dnevi komuniciranja znanosti.
Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem.
Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine. Dnevi komuniciranja znanosti. Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Dnevi komuniciranja znanosti.
Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem.
Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine. Dnevi komuniciranja znanosti. Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Dnevi komuniciranja znanosti.
Pogovor z znanstvenim novinarjem in ustanoviteljem Centra za etiko v znanosti in novinarstvo Fabiom Turonejem.
Foto: Nik Jevšnik/STA

Kot je ob robu dogodka povedal Turone, je eden od izzivov komuniciranja znanosti ustvarjanje zaupanja in zaupanja vrednega javnega diskurza med državljani in raziskovalci. Znanstveniki so namreč po njegovem mnenju najbolj usposobljeni za soočanje z negotovostmi in lahko zato pomagajo razumeti, da preproste rešitve za kompleksne težave ni in da vsaka rešitev vsebuje kompromise.

Zaradi hitrosti znanstvenega napredka včasih nimamo dovolj časa za razmislek o posledicah novih tehnologij, saj so ekonomski pritiski po njihovi vpeljavi preveliki. Cilj znanstvenikov in dobrih znanstvenih novinarjev je zato v tem, da raziščejo vsa vprašanja, ki so ostala odprta odprta, ter da jih, četudi ostanejo neodgovorjena, neprestano ponavljajo, saj se odgovor zaradi novih znanstvenih dokazov lahko sčasoma spremeni, je povedal Turone.

Izpostavil je tudi, da bi znanost morala znanstveno novinarstvo sprejeti kot prvo imunsko reakcijo družbe. "Ko nekaj zgleda kot potencialna grožnja družbi, znanstveno novinarstvo posreduje. Včasih pride do pretirane reakcije, zato se znanstveniki počutijo napadene, včasih pa je reakcija zdrava in znanosti pomaga, da zdravi svoje rane," je povedal Turone.

V pogovoru z novinarko Ksenijo Horvat je Turone dejal še, da znanost včasih nima pravega odgovora na vprašanje novinarjev. "Ker znanost temelji na dokazih, je včasih potrebno reči, da odgovora ni, še posebej kadar so to z zdravjem povezane teme," je poudaril Turone.

Da je komuniciranje znanosti danes bolj pomembno kot kadarkoli prej, je ob robu dogodka izpostavila predsednica upravnega odbora ARRS Jana Kolar. Danes se namreč po njenih besedah srečujemo s številnimi izzivi, na katere ima prav znanost odgovore, ki pa jih je potrebno povedati na razumljiv način. Po njenem mnenju je dolžnost znanstvenikov, da se, če to le morejo in znajo, čim bolj vključujejo v javne debate, kjer lahko predstavljajo kritičen in zanesljiv vir informacij, ki jim javnost in mediji zaupajo.

Dnevi komuniciranja znanosti so posvečeni osveščanju o pomenu in pridobivanju veščin s področja komuniciranja znanosti. Izhajajo iz projekta Komuniciranje znanosti, v okviru katerega ARRS že od leta 2014 prireja srečanja z uglednimi novinarji in strokovnjaki s področja komuniciranja znanosti.

Letošnji tridnevni sklop dogodkov se je začel s torkovo delavnico medijskih veščin za raziskovalce z voditeljico in novinarko Vala 202 Anjo Hlača Ferjančič. V petek pa bo osrednji gost dogodka Turone izvedel še delavnici za urednike in novinarje ter za raziskovalce in znanstvenike.

Turone je znanstveni novinar, ustanovitelj Centra za etiko v znanosti in novinarstvo in predsednik strokovnega združenja Znanstvenih novinarjev Italije. Od leta 2019 je tudi član upravnega odbora Evropske zveze za znanstveno novinarstvo (European Federation for Science Journalism), ki povezuje tovrstna združenja znanstvenih novinarjev iz Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Norveške, Švice, Nizozemske in Združenega kraljestva. V letih 2016-2017 je bil znanstveni sodelavec programa Knight Science Journalism na Massachusetts Institute of Technology (MIT) v Bostonu.