V pivškem muzeju predstavili arheološko izkopavanje razbitin vojaškega letala

Ob 75-letnici sestrelitve spitfireja je Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane lani na podlagi predhodne arheološke raziskave uspešno izpeljal prvi del dviga ostankov letala. V drugem delu raziskave pa je arheološki ekipi uspelo izvleči srce letala, slavni Rolls-Royceov motor Merlin 63 iz globine več kot sedmih metrov, kar je najgloblja z arheološkimi raziskavami dosežena ostalina na Ljubljanskem barju, je za STA po torkovi predstavitvi povedal direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič.

To je bilo prvo sistematično izkopavanje tovrstnih ostankov vojaških konfliktov preteklega stoletja na Slovenskem. Gre za najbolj ohranjene ostanke od več kot 200 letal, ki so med vojno padla na slovensko ozemlje.

Zahteven arheološki podvig je ves čas spremljala kamera režiserja in snemalca Marka Kočevarja, ki je poleg dragocenega dokumentarnega gradiva zabeležila tudi neponovljive trenutke skrbi in radosti raziskovalne ekipe in domačinov. Kratki dokumentarni film Spitfire je več kot letalo, je ikona je bil ob predstavitvi rezultatov raziskave prvič na ogled javnosti.

Kultna letala spitfire so se v zgodovino zapisala kot ena najbolj znanih, najlepših in najbolj slavnih letal vseh časov, v bitkah na nebu pa so jih odlikovale tudi izjemna aerodinamika in odlične manevrske lastnosti.

Enosedežni lovec Spitfire MJ116 je kot del skupine letal 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva 18. septembra 1944 poletel z letališča Canne pri južnoitalijanski Foggii nad Ljubljano s ciljem obstreljevanja vojaškega letališča v Polju in železniške proge v Zalogu. Letalo, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark, je bilo zadeto v ostrem odzivu nemške protiletalske obrambe.

Nepoškodovanemu pilotu je uspelo še pravočasno odskočiti in varno pristati na obrobju Ljubljane, medtem ko je spitfire kmalu po usodnem zadetku strmoglavil in se z leti pogreznil v barjanska tla.