V Atriju ZRC Grošljev simpozij o letnih časih v starem veku
Ljubljana, 3. marca - V organizaciji Inštituta za arheologijo ZRC Sazu ter Društva za antične in humanistične študije se bo danes v Atriju ZRC začel tridnevni Grošljev simpozij. Posvetili so ga letnim časom in načinom, na katere so ljudje v starem, srednjem in deloma še v novem veku doživljali, sistematizirali in umetniško obravnavali mesece in letne čase.
Sodelujoči bodo prvi dan spregovorili o času in koledarju v starem veku ter soočili mite in teorijo. Milena Mileva Blažič bo v svojem prispevku obravnavala Antično pojmovanje časa v mladinski književnosti, Luka Repanšek bo predstavil filološko študijo z naslovom Letni časi v staro- in srednjevedskem obdobju. Sledila bosta Gregor Pobežin s prispevkom Med naravnim in historičnim časom: Cenzorin in njegovi koledarji ter Matej Petrič z Makrobijevim ekskurzom o rimskem koledarju.
Drugi dan simpozija bodo razpravljali o letnih časih v stvarnosti in umetnosti. Matevž Gradišnik bo govoril o sezoni vojaških pohodov v srednjem veku, Katarina Šmid bo predstavila upodobitve letnih časov na nagrobnih spomenikih Norika in Zgornje Panonije, Miran Špelič pa krščansko interpretacijo antične teme v prispevku Ver aeternum pri Prudenciju.
Zadnji dan bo simpozij posvečen alegoriji leta v latinski drami novega veka. Monika Deželak Trojar bo predstavila prispevek z naslovom Mesto letnih časov in mesecev v ohranjenih dramskih besedilih ljubljanskih jezuitov, Nada Grošelj pa bo spregovorila o Shakespearovem sodobniku Matthewu Gwinneu in njegovem Vertumnu.
Po razpravi bodo študenti oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uprizorili bralno izvedbo Aristofanovih Žab v prevodu Andreje Inkret in priredbi Jere Ivanc, so sporočili organizatorji.
Grošljev simpozij, ki bo letos enajsti po vrsti, se je začel kot spremljajoči dogodek k odkritju spominske plošče klasičnemu filologu Milanu Grošlju (1902-1979) na njegovi rojstni hiši v Kamniku. Od takrat poteka vsako leto, zastavljen pa je kot interdisciplinaren dogodek, ki združuje strokovnjake različnih strok, da bi antiko in humanistične študije približali sodobnemu občinstvu.
Na srečanju sodelujejo klasični filologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, epigrafiki, arheologi, sociologi, antropologi, komparativisti, muzikologi in drugi. Idejna vodja je Nada Grošelj, teme, ki jih izbira, pa segajo od upodobitve živali v svetu antičnega človeka do skrbi za telo, knjižnic in branja do korupcije v starem in srednjem veku. Lani so se sodelujoči v prispevkih posvečali turizmu, katerega začetki segajo v antiko, še piše na spletni strani ZRC Sazu.