O prezrtih dimenzijah spola v znanstvenih raziskavah
Ljubljana, 9. marca - V organizaciji komisije za enake možnosti v znanosti je potekal posvet Prezrte dimenzije spola v znanstvenih raziskavah, na katerem so skušali odgovoriti, v kolikšni meri se dimenzije spola upoštevajo v raziskavah. Udeleženkam je minister Jernej Pikalo sporočil, da razprava o ženskah v znanosti ni razprava med ženskami, ampak "žensk in moških".
Drugo sporočilo ministra za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, Pikala na posvetu je, da se z "afirmativno akcijo spodbudijo ženske, da sodelujejo v javnih procesih in pri upravljanju v znanosti".
Udeleženke je pozdravila tudi predsednica komisije za enake možnosti Andreja Gomboc, ki je izpostavila, da komisija vsako leto organizira tradicionalni marčevski posvet, ki je namenjen razpravi, predstavitvi ugotovitev in izmenjavi mnenj glede enakih možnosti žensk v znanosti.
"Lani smo govorili o položaju raziskovalk v znanosti, tokrat pa smo se odločili, da bomo pogledali na žensko znanost z nekoliko drugačnega zornega kota oz. fokusom, in sicer ženske v raziskavah: Ali dovolj upoštevamo različne spole v raziskavah," je pojasnila.
Sledile so predstavitve primerov iz medicine, kemije, zgodovine, kriminologije, računalništva in elektrotehnike. Gregor Majdič z ljubljanske veterinarske fakultete je govoril o vlogi spola v bioloških raziskavah. Biološke razlike med spoloma se kažejo ne le v razlikah v strukturi in delovanju spolnih organov, temveč v številnih drugih delih telesa, je dejal in dodal, da so ugotovili, da so razlike tudi v možganih, jetrih, v delovanju imunskega sistema in drugih organskih sistemih.
Te razlike vodijo v razlike v pogostnosti pojavljanja določenih bolezni med moškimi in ženskami, v razlike v bolezenskih znakih določenih bolezni, pa tudi v delovanju zdravil. Zaradi tega je nujno potrebno poznati biološke razlike med spoloma in bi jih morali v biomedicinskih raziskavah po njegovem mnenju dosledno upoštevati.
Mateja Ratej iz Znanstveno raziskovalnega centra Sazu je v prispevku z naslovom Abortus mariborske tkalke kot 'gospodinjska' tema zgodovinopisja predstavila mesto ženske v kazenskih spisih obdobja med svetovnima vojnama, kjer je njeno mesto jasno določeno in prepričljivo odraža razmerja med spoloma v tedanji slovenski družbi.
"Ženska je osumljenka, obtoženka in obsojenka kot tista, ki je ilegalno opravila splav, kot detomorilka in vlačuga," je dejala in dodala, da so o njeni usodi odločali moški, saj ženske pred drugo svetovno vojno niso mogle biti sodnice, odvetnice ali tožilke.
Kako globoko patriarhalna razmerja med spoloma kljub deklarirani enakopravnosti spolov še zmeraj definirajo družbeno stvarnost, priča to, da danes zgodovino družbene zapostavljenosti ženskega spola odpirajo skoraj izključno zgodovinarke, je poudarila.
V nadaljevanju je med drugim Nada Kraševec s Kemijskega inštituta opozorila na raziskave glivnih okužb pri ljudeh, Senja Pollak z Inštituta Jožef Stefan pa na dimenzije spola v računalniškem jezikoslovju.