Znani so prejemniki zlatih znakov Jožefa Stefana
Ljubljana, 25. marca - Letošnji prejemniki tradicionalnih nagrad zlati znak Jožefa Stefana so Matjaž Gomilšek, Gregor Posnjak in Janja Vidmar, vsi z Instituta Jožef Stefan (IJS), so sporočili z omenjenega instituta. IJS nagrade vsako leto podeljuje avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Sloveniji v preteklih treh letih.
Odbor za zlati znak pod vodstvom Martina Čopiča je med prispelimi predlogi izbral tri dobitnike zlatega znaka Jožefa Stefana za leto 2020, dva na področju naravoslovnih ved in eno na področju ved o življenju. Imena nagrajencev so objavili v torek, 24. marca, ko obeležujemo rojstvo Jožefa Stefana.
Matjaž Gomilšek je v svojem doktorskem delu pod mentorstvom Andreja Zorka proučeval kvantni magnetizem posebnih snovi, ki jih imenujemo kvantne spinske tekočine. "V svojem doktorskem delu sem s sodelavci odkril povsem novo kvantno spinsko tekočino, ki smo jo poimenovali cinkov brohantit, ter podrobno proučil njeno kvantno obnašanje pod različnimi pogoji. Med drugim smo v njej odkrili prvi eksperimentalno potrjen primer tako imenovanega spinonskega Kondovega pojava, ki so ga teoretiki prvič napovedali že pred dvema desetletjema in ki bi lahko bil ključ do realizacije robustnih (topoloških) kvantnih računalnikov, temelječih na kvantnih spinskih tekočinah," je povedal Gomilšek.
Gregor Posnjak je v svojem doktorskem delu pod mentorstvom Igorja Muševiča raziskoval zapletene trodimenzionalne vektorske strukture, ki se ob določenih pogojih pojavijo v kapljicah kiralnih nematskih tekočih kristalov. "Da bi te strukture lahko opazoval, sem moral razviti nov eksperimentalni pristop, v katerem sem že obstoječo metodo polarizirane fluorescentne konfokalne mikroskopije nadgradil z numeričnim algoritmom simuliranega ohlajanja. Izkazalo se je, da se pri hitrem ohlajanju iz izotropnega v kiralno nematsko stanje lahko ureditev tekočih kristalov ujame v še kompleksnejša stanja, med njimi tudi v takšna z edinstvenimi topološkimi lastnostmi, ki še niso bila opažena v nobenih drugih sistemih," je o svojem delu povedal Posnjak.
Janja Vidmar se je v okviru doktorskega dela pod mentorstvom Radmile Milačič ukvarjala z razvojem in optimizacijo analiznih metod za karakterizacijo in kvantifikacijo pogosto uporabljenih kovinskih nanodelcev v okoljskih in bioloških sistemih. "Naraščajoča proizvodnja in uporaba kovinskih nanodelcev v najrazličnejših medicinskih, industrijskih in kozmetičnih aplikacijah vodi v njihovo sproščanje v okolje, kar ima posledično škodljiv vpliv na zdravje živih organizmov. S pomočjo metode spICP-MS, ki sem jo uporabila v svojem doktorskem delu, lahko že iz ene same meritve dobimo veliko informacij o lastnostih nanodelcev (velikost, masna koncentracija, številčna koncentracija, topnost). Dobro poznavanje lastnosti nanodelcev nam pomaga bolje razumeti njihove interakcije v okolju, predvideti njihove možne posledice v prehranjevalni verigi ter oceniti njihove vplive na zdravje in varnost ljudi," je povedala raziskovalka.