Več novih odkritij v jami pod Predjamskim gradom
Predjama, 20. maja - Slovenski jamarji so prišli do več novih odkritij v jami, ki se razprostira pod Predjamskim gradom. V jamskem sistemu so namreč raziskali dodatnih 1594 metrov novih rovov. Ti sicer obetajo še veliko več, močan prepih na različnih mestih nakazuje, da je v jami še veliko dodatnih neodkritih prostorov.
Predjama.
Jama pod Predjamskim gradom. Manjša črna dvorana v Vilharjevem rovu, ki je v preteklosti najverjetneje počrnela zaradi požara na površju.
Foto: Matej Blatnik
Predjama.
Jama pod Predjamskim gradom. Zvijugani deli rova, v katerih so se v preteklosti odložile večje količine blata.
Foto: Matej Blatnik
Predjama.
Jama pod Predjamskim gradom. Višje ležeči stranski rov s prepihom, ki obeta nadaljevanje.
Foto: Matej Blatnik
Predjama.
Jama pod Predjamskim gradom. Del rova, v katerem se v ujeti vodi odlaga siga.
Foto: Matej Blatnik
Predjama.
Jama pod Predjamskim gradom. Največja podorna dvorana v Vilharjevem rovu poimenovana Karantenija.
Foto: Matej Blatnik
Predjama.
Jama pod Predjamskim gradom.
Foto: Matej Blatnik
Predjama.
Jama pod Predjamskim gradom. Rovi, nastali v prelomu, v katerih se ob močnejših padavinah še vedno kopiči blato.
Foto: Matej Blatnik
Jama pod Predjamskim gradom je znana že iz prazgodovine. Različni raziskovalci, ki so jamo sistematično raziskovali v preteklih desetletjih, so jo povezali v sistem z več drugimi okoliškimi jamami, ki se sedaj imenuje Predjamski sistem.
Skupna registrirana dolžina jame je bila do začetka letošnjega leta 13.877 metrov, kar jo je doslej uvrščalo na 5. mesto po dolžini v Sloveniji, so sporočili iz jamarskih društev iz Ajdovščine, Borovnice in Postojne.
Jamarji so zadnjih trideset let bolj ali manj pogosto iskali možna nadaljevanja jame. Najverjetnejša smer je bila zahodna, kamor odtekajo tudi potok Lokva in drugi manjši vodotoki, ki se mu pridružijo pod površjem. Na površje zopet pritečejo v Vipavi kot reka Vipava.
Raziskave so močno pospešili konec leta 2019 in v začetku letošnjega leta dosegli več velikih odkritij. Koordinacijo raziskovanj so prevzela tri jamarska društva iz Ajdovščine, Borovnice in Postojne, pridružili pa so se še posamezni raziskovalci drugih jamarskih društev.
Februarja so našli prva dva nova dela v skupni dolžini 154 metrov. Veliki preboj pa se je zgodil v začetku marca, ko so ob istem koncu tedna našli Borovniški rov (251 metrov) in Rov Marjana Vilharja (poimenovan po nedavno preminulem zelo aktivnem postojnskem jamarju), ki je trenutno izmerjen do dolžine 1189 metrov. Raziskave so takrat zaradi epidemije covida-19 ustavili in jih nadaljevali v maju po sprostitvi ukrepov izolacije.
Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata. Povezave do podzemnega toka Lokve še niso našli, a nekateri rovi gredo v pravi smeri, pojasnjujejo jamarji.
Rov Marjana Vilharja pa je izdolbla podzemna reka že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen z različnimi sigastimi tvorbami. Vmes so tudi večje podorne dvorane.
Glavni rov poteka v smeri zahoda, na obeh straneh pa so odcepi, brezna in kamini, ki še čakajo na raziskave. Eden od bolj obetavnih odcepov vodi proti severu, kjer se le na nekaj deset metrov približa bližnji Lenčkovi jami. S priključitvijo te jame bi se dolžina Predjamskega sistema povečala še za dodatnih 959 metrov.