V temeljih Kolizeja našli kositrni skrinjici z listinami
Ljubljana, 3. junija - Družba Reitenburg je ob rušenju zadnjih ostankov Kolizeja naletela na kositrni skrinjici z listinami, ki sta bili v temelje Kolizeja vgrajeni ob slovesnem začetku gradnje 31. maja 1845. Najdbe je prevzela strokovnjakinja za papir iz Arhiva RS, kjer bodo izvedena ustrezna konservatorska dela. Pozneje bodo svoje mesto našle v razstavišču nove stavbe.
Kot je v ponedeljkovi izdaji poročal Dnevnik, so skrinjici našli v soboto. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je sicer kositrne skrinjice pričakoval, saj je o njihovi postavitvi v Kmetijskih in rokodelskih novicah poročal Janez Bleiweis.
Na ljubljanski območni enoti ZVKDS so za STA zapisali, da sta bili skrinjici vloženi v vrhnji del temeljev Kolizeja. Listine naj bi bile sicer po poročanju Kmetijskih in rokodelskih novic z dne 3. junija 1845 pod vsemi štirimi vogalnimi kamni.
Bleiweis je s slavnostnega polaganja temeljnih kamnov poročal, da je bil temeljni kamen položen 31. maja 1845 ob 17. uri. Štiri vogelne kamne so položili: namestnik deželnega vladarja, grof Welsperg kot predstavnik deželne vlade, namestnik kranjskih deželnih stanov, grof Wolfgang Liehtenberg, kresijski komisar Franc Langer in mestni glavar Janez Hradecki.
"V vsak kamen je bila štirioglata jamica vsekana, v katero so kositerno skrinjico zazidali, v kateri je bil popis današnje zgodbe na pergament zapisan...," je poročal Bleiweis.
Na ljubljanski območni enoti ZVKDS so še zapisali, da je bil v eni skrinjici papir zaradi zamakanja povsem uničen, v drugi pa sta bila poleg številke Laibacher Zeitung z datumom 31. maj 1845 še dva lista papirja, precej razmočena, na katerih sta s svinčnikom zrisana tloris in fasada Kolizeja.
Po besedah investitorja bodo najdbe predstavljene v razstavišču nove stavbe. "O kako pomembni najdbi gre, bo mogoče reči šele po opravljenih konservatorskih delih in analizi najdb. V tem trenutku lahko rečemo le to, da potrjujejo dosedanje podatke o stavbni zgodovini," so še zapisali na ZVKDS.
Kolizej so gradili po načrtih graškega tovarnarja in arhitekta Josepha Benedikta Withalma, ki je podobno zgradbo pred tem že postavil v svojem rojstnem mestu. Podjetni Withalm je takratnim mestnim oblastem ponudil, da na lastne stroške zgradi objekt s sobami za 1500 vojakov, kar so mestni veljaki pograbili z obema rokama in investitorju podarili zemljišče ob Gosposvetski cesti.
Na mestu nekdanjega Kolizeja bo družba Reitenburg zgradila palačo Schellenburg. Po besedah Mateja Sodina iz omenjene družbe bodo kmalu začela graditi z lastnimi sredstvi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja. To še ni pravnomočno, saj je eden od sosedov v začetku leta vložil tožbo na upravno sodišče, to pa še ni odločilo, je poročal Dnevnik.
Sodin upa, da bo zaradi sprememb zakonodaje s ciljem pohitritve sodnih postopkov v tovrstnih primerih upravno sodišče njihov primer prednostno obravnavalo in odločilo do jeseni. V delu palače ob Gosposvetski cesti bodo namesto hotela gradili poslovne prostore, v pritličju je predviden javni program s storitvenimi dejavnostmi, v prvi kleti pa večja živilska trgovina. Če ministrstvo za kulturo ne bo spremenilo stališča, bo Reitenburg zgradil tudi večnamensko kulturno dvorano, kar je bil eden od pogojev, da je ministrstvo dovolilo rušitev starega Kolizeja, je v ponedeljek še poročal Dnevnik.