Slovenska satelita Trisat in Nemo HD pripravljena na zgodovinski polet v vesolje

Pandemija covida-19 je sredi marca zaustavila priprave na izstrelitev rakete Vega s 53 sateliti. Priprave so takrat prekinili in izstrelitev preložili za nedoločen čas. To je bila že druga preložitev. Sprva je bila predvidena septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili.

Priprave na petkovo izstrelitev, v katerih sodelujeta tudi Tomaž Rodič in Martin Lamut iz Centra odličnosti Vesolje-SI, so se začele konec maja. Sodelujoči so v Francosko Gvajano prispeli že sredi maja, saj so morali še za 14 dni v karanteno.

Ob prekinitvi prvih priprav so morali nekatere satelite odstraniti z nosilne strukture, zaradi česar sta tudi slovenska inženirja z mikrosatelita Nemo HD odstranila nekatere občutljive dele ter ga priključila na podporno opremo za vzdrževanje varnega stanja podsistemov med čakanjem, je za STA pojasnil direktor centra odličnosti Rodič.

"Ko smo zapuščali prve priprave, smo morali iti nekaj korakov nazaj, po vrnitvi pa satelite spraviti v stanje pred prekinitvijo in dokončati priprave," je dodal. V torek so na nosilno strukturo satelitov namestili aerodinamični pokrov, v petek pa vse skupaj prepeljali na ploščad v Kourouju, kjer raketo pripravljajo na izstrelitev.

Direktor podjetja Skylabs, ki je skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sodelovalo pri razvoju nanosatelita Trisat, Tomaž Rotovnik je ob tem za STA pojasnil, da so njihov satelit sestavili že pred februarjem, ko je bil integriran na nosilec rakete v češkem Brnu ter skupaj z ostalimi sateliti z letalom prepeljan v Francosko Gvajano.

"Gre za prvi tovrstni primer integracije, ki ga je pričela Evropska vesoljska agencija v sofinanciranju s strani Evropske komisije z namenom krepitve evropskih sposobnosti za utirjanje majhnih satelitov," je za STA pojasnil Rotovnik.

Po besedah Rodiča so pri tem novem konceptu za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanem Small Spacecraft Mission Service (SSMS), mikrosateliti, kot je Nemo HD, razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.

Tokratna izstrelitev zato ne bo prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat.

Izstrelitev rakete Vega, na kateri bodo sateliti iz 13 držav, je predvidena za četrtek ob 22.51 po lokalnem času oziroma petek ob 3.51 po srednjeevropskem.

Približno 40 minut po vzletu se bo kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 500 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.

Odcepitev Trisata je predvidena ob 5.33 po srednjeevropskem času na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili ob 15.34.

Trisat, ki bo okoli Zemlje predvidoma krožil šest let, ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. Po besedah Rotovnika bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.

Glavni znanstveni prispevek projekta je opazovanje Zemljinega površja v kratkovalovnem infrardečem spektru, nevidnem za človeško oko. Na krovu satelita je namreč miniaturna hiperspektralna/multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem (SWIR) področju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega površja.

"Standardne kamere, tudi takšne v mobilnih telefonih, običajno zajemajo sliko zgolj v treh spektralnih pasovih (rdeči, modri in zeleni), medtem ko bo kamera na Trisatu zajemala slike v do 477 različnih spektralnih pasovih," pojasnjuje direktor Skylabsa.

S temi posnetki si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, ocenjevanja vlažnosti vegetacije, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije, je pojasnil Rotovnik.

Nemo HD z maso 65 kilogramov, ki bo okoli Zemlje krožil približno pet let, pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati tudi interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem, je povedal Rodič.

"Ko najdemo zanimivo lokacijo, lahko potem ustavimo snemanje in naredimo multispektralni posnetek, ki omogoča še bistveno več podatkov o pojavu, ki ga opazujemo," je dodal. Mikrosatelit ima namreč multispektralno in video kamero z ločljivostjo 2,8 metra s pankromatskim ostrenjem in 5,6 metra v štirih spektralnih pasovih.

Namen satelita je tehnološka demonstracija kombinacije interaktivnega opazovanja z obema kamerama. Glavni cilji pa so povezani s preizkusi satelitskih tehnologij, kot so visokozmogljivi oddajnik za mikrosatelite, algoritmi za interaktivno in avtonomno vodenje satelita ter procesne verige za avtomatsko obdelavo podatkov.

V kombinaciji z obstoječimi podatki evropskega programa Copernicus je možno podatke, pridobljene s satelitom Nemo HD, uporabiti za konkretne rešitve v kmetijstvu, gozdarstvu, urbanizmu, transportu in ekologiji v Sloveniji in drugih državah s podobnimi potrebami.