Humanistika in družboslovje

Žekš, Podrecca in Šter prejeli državna odlikovanja

Ljubljana, 17. junija - Predsednik republike Borut Pahor je danes vročil tri državna odlikovanja. Zlati red za zasluge sta prejela fizik in akademik Boštjan Žekš ter arhitekt Boris Podrecca. Vodja konzularne službe Andrej Šter, ki je med pandemijo bdel nad vračanjem Slovencev v domovino, pa je prejel red za zasluge.

Ljubljana, predsedniška palača.
Predsednik republike Borut Pahor je vročil državna odlikovanja zlati red za zasluge Boštjanu Žekšu za znanstveno, raziskovalno in vodstveno delo in za izjemen prispevek k uveljavljanju RS v svetu, zlati red za zasluge Borisu Podrecci za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru in red za zasluge Andreju Šteru za vsestransko pomoč našim državljanom v svetu, še posebno v času pandemske krize.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, predsedniška palača.
Predsednik republike Borut Pahor je vročil državno odlikovanje red za zasluge Andreju Šteru za vsestransko pomoč našim državljanom v svetu, še posebno v času pandemske krize.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, predsedniška palača.
Predsednik republike Borut Pahor je vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Borisu Podrecci za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, predsedniška palača.
Predsednik republike Borut Pahor je vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Boštjanu Žekšu za znanstveno, raziskovalno in vodstveno delo in za izjemen prispevek k uveljavljanju RS v svetu.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Za znanstveno, raziskovalno in vodstveno delo ter za izjemen prispevek k uveljavljanju Slovenije v svetu je zlati red za zasluge prejel Boštjan Žekš.

Žekš raziskuje predvsem teoretsko fiziko in biofiziko. Njegovo delo pomembno prispeva k razumevanju lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel pa je tudi teoretski model za popis feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov ter pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvničk in njihovo obnašanje, so zapisali.

Žekš je dva mandata predsedoval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je pa tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Prejel je številne mednarodne znanstvene nagrade in priznanja, tudi nagrado Sklada Borisa Kidriča in Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

A kot se je v nagovoru spomnil Žekš, je bila njegova kariera tavanje, brez določenih ciljev. Ko se je vpisal na študij fizike, te sploh ni razumel, a je s trdim delom končal kot drugi najboljši v letniku. "Lahko delate vse, kar hočete, če ste pripravljeni vložiti dovolj dela. Samo zagrabiti je treba," je povedal.

Opozoril pa je tudi, da pogosto najboljši kadri izpadejo, ker se zaposlene izbira na razpisu. "Tega po svetu ne delajo. Ljudje hodijo okoli in iščejo primernega človeka," je opisal. Ocenil je, da je Slovence pogosto strah iti v svet.

Zlati red za zasluge je Pahor izročil Borisu Podrecci za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru.

Podrecca je naš najvidnejši in mednarodno najbolj uveljavljeni arhitekt sodobnega časa. Postavil je več razstav, med katerimi so bile nekatere posvečene slovenskim arhitektom. V njegovem opusu pa so še projekti, kot so urbana harfa na ostankih berlinskega zidu, urbanizem za Nove Atene, preurejanje Benetk in Millennium Tower kot tedaj najvišji nebotičnik v Avstriji. Deloval je tudi kot predavatelj na najuglednejših šolah.

"Podrecca je izviren ustvarjalec, vendar ne spregleda izročila, v katero se podaja. Prepričan je, da arhitektura izhaja iz tradicije, ne kot posnemanje, ampak kot nenehen ustvarjalni dialog s preteklostjo," so o njegovem delu zapisali v uradu predsednika.

Ob prejemu odlikovanja je Podrecca poudaril, da jo vidi kot luč v temni sobi. "V tem čudnem času, ko smo primorani biti v intimi, ko ne gremo več ven, arhitekti težko delamo. Emocij ne moreš prenesti digitalno," je dejal. Nagrada pa, tako arhitekt, ni vezana samo na preteklost, ampak je tudi spodbuda za naprej. "Zdaj, v svojih letih, delam trikrat več kot prej," je dodal.

Za vsestransko pomoč našim državljanom v svetu, še posebno v času pandemske krize, pa je Pahor Andreju Šteru vročil red za zasluge.

Šter vodi konzularno službo na zunanjem ministrstvu, v času pandemije novega koronavirusa pa je skrbel za vračanje Slovencev v domovino. Poskrbel je, da so našli pot domov tudi iz najbolj oddaljenih kotičkov sveta, vseh skupaj je bilo do zdaj že skoraj tri tisoč. Pozneje je pomagal vzpostaviti poseben donacijski sklad in v kratkem času se je v njem zbralo več kot 700.000 evrov, skoraj dvakratnik zneska, ki ga je državni proračun odštel za prevoze, potrebne za ureditev poti v domovino.

Priznanje Šter vidi kot priznanje celotni državni upravi, ki ji ljudje pogosto ne pripisujejo dobrih lastnosti. Poudaril je, da slabo mnenje vpliva tudi na delo ljudi.

V času po epidemiji, ko se ponovno odpirajo državne meje, nalogo konzularne službe vidi predvsem v obveščanju prebivalcev, da so potovanja povezana s tveganjem. Spomnil je, da je Nemčija svoje prebivalstvo obvestila, naj ne računajo na evakuacijsko reševanje. "Ta napoved je pomembna tudi za nas," je ocenil. V tem poletju tako pričakuje, da bodo prebivalci spoznavali lepote bližnjih lokacij. "Na potovanje pa bomo zlasti šli takrat, ko bomo vedeli, da se znamo vrniti z lastno logistiko," je dodal.