Botanični vrt 210 let varuh biodiverzitete

Botanični vrt ljubljanske univerze, ki deluje v okviru biotehniške fakultete, bo jubilej praznoval 11. julija. Njegovo 210-letno delovanje je pestro, nekaj najodmevnejših aktivnosti preteklega leta pa je na novinarski konferenci predstavil vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.

"Opravljali smo različne zasaditve, tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu - Soča smo zasadili terapevtski vrt, na trzinski obvoznici smo povečali rastlinsko pestrost in zasajali medoviti vrt na strehi nekdanje SKB banke," je dejal Bavcon. Poleg tega so sodelovali z ljubljansko mestno občino pri zasaditvi drevesnih vrst v različnih delih mesta, prav tako so pri ljubljanski ekonomski fakulteti posadili dvanajst novih dreves naših avtohtonih vrst, je opisal dosedanjo dejavnost.

V botaničnem vrtu je 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenije in celega sveta, že 210 let pa varuje domačo floro. Med rastlinami, ki v vrtu rastejo že 210 let ali nekoliko manj so rumeni dren, hladnikov volčič, hladnikija, Fleischmannov rebrinec in še 447 drugih vrst flore. Prvi predstavniki domače flore so bili v Botaničnem vrtu zasajeni že leta 1810.

Kot znanstvenoraziskovalna institucija se botanični vrt ukvarja tudi z medovitimi rastlinami glede na zelo dolgo tradicijo čebelarjenja v Sloveniji. "Opazili smo potrebo po tem, da se naši čebelarji seznanijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Vse preveč je v našem okolju invazivnih rastlinskih vrst, ki so sicer medovite, a za naše okolje predstavljajo resno grožnjo izginjanju naših rastlinskih vrst. Zato smo se usmerili v preučevanje medovitih avtohtonih rastlinskih vrst," je pojasnila raziskovalka Blanka Ravnjak.

Poleg nabiranja semen in rastlin na terenu za njihovo zbirko se po njenih besedah posebej posvečajo opazovanju tistih avtohtonih rastlin, ki jih obiskujejo čebele. Ustvarjajo tudi interno bazo avtohtonih medovitih rastlinskih vrst. Glede na to, da je v vrtu tudi čebelnjak, želijo v prihodnosti z analizami medu preveriti, katere rastline se dejansko pojavljajo v samem medu in kolikšna je ta količina v odvisnosti od letnega časa. "S tem znanjem bi lahko čebelarjem in drugim, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, svetovali kako z zasaditvami ustvariti čim prijetnejše okolje za čebele in pašo vse od zgodnje pomladi do jeseni," je dodala.

210-letnico delovanja bodo sicer obeležili v soboto. Po pozdravnih nagovorih bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta, in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont, je dejal Bavcon.

Ob tem je za STA tudi spomnil, da finančnih težav, s katerimi se otepajo že nekaj časa, še niso uredili, kljub prizadevanju rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča in dekana biotehniške fakultete Emila Erjavca. "Oba se zelo prizadevata, da bi se razmere uredile, kajti vrt že 25 let dve tretjini prihodka ustvari na trgu oz. iz lastne tržne dejavnosti.

Vrt je bil med epidemijo koronavirusa sicer zaprt za javnost, a so v njem ves čas delali. "Bilo je zelo hudo, ker nas je bilo premalo, nismo imeli prostovoljcev in študentov, ki sicer pomagajo. Kriza je razkrila, da botanični vrt nima urejenega financiranja, niti dovolj kadra," še ugotavlja Bavcon.